Učitelj - starš

Šolanje na domu, izjema, ki je postala več kot to

A. K.
6. 11. 2020, 20.36
Deli članek:

Letos se na domu šola 687 učencev in učenk osnovnih šol, a ob vse večji priljubljenosti te oblike izobraževanja strokovnjaki dvomijo o njeni učinkovitosti.

Jure Zauneker/Vestnik.si
Šola je več kot le prostor za učenje, saj hkrati potekata vzgoja in sekundarna socializacija.

Ko se končajo tokratne, podaljšane krompirjeve počitnice, se bo h knjigi oziroma k zaslonom vrnilo 187 tisoč učenk in učencev, ki v šolskem letu 2020/21 obiskujejo pouk. Ob sproščanju omejitev se bodo predvidoma postopno vračali v šolske klopi, med njimi pa ne bo 687 njihovih vrstnikov, katerih starši so se že pred prvim septembrom odločili, da jih bodo šolali na domu.

Z besedami, da je »to leto specifično, tako da gre vsaj delno za opravičljiv razlog«, je ta podatek v telefonskem pogovoru za Svet24 komentiral ravnatelj OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani in predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo takšnih učencev 392, gre za skoraj 43-odstotno povečanje in s tem znaten skok števila. 

24 let šolanja na domu

Pečan ima sicer do vprašanja šolanja na domu, ki je bistveno drugačno od izobraževanja na daljavo, ki so ga deležni šolarji v času pandemije, odklonilno mnenje. Zakonska ureditev, ki velja od leta 1996, je bila po njegovih besedah sprejeta le za izjeme, kot so dolgotrajno bolni otroci ali posebno izstopajoči športniki, »zdaj pa se je spremenila v nekaj čisto drugega«. V prvem letu so se tako na domu šolali komaj štirje učenci v vsej državi, Pečan pa zdaj govori o starših, »ki so prepričani, da vedo vse bolje«, pa čeprav sam poudarja, da imamo pri nas zelo dober šolski sistem, kar lahko ne nazadnje podkrepimo s konkretnimi podatki v obliki primerjalnih analiz šol po različnih državah.

Nižje zahteve

Gregor Pečan opozarja, da vse več učencev obiskuje neakreditirane zasebne šole, uradno pa se izobražujejo doma.

Zakon o osnovni šoli je tukaj povsem jasen in daje staršem polno pravico, da sami poučujejo otroke doma, pri čemer ni predviden nikakršen nadzor nad načinom dela ali učenja, temveč se preverja zgolj pridobljeno znanje ob koncu leta. In tudi to lahko po Pečanovem prepričanju postavimo pod vprašaj, saj specifičnost te oblike šolanja od šolarjev na domu zahteva manj kot od njihovih vrstnikov, ki se šolajo klasično. Ta razlika je posebno izrazita v tretji triadi, kjer se preverja zgolj znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. V primerjavi z navadnimi šolarji imajo tako po prepričanju Pečana učenci, ki se šolajo na domu, lažjo pot do spričevala, zaradi česar bi »veljalo to dati v presojo varuhu človekovih pravic«. Če izpitna komisija učenca oceni negativno, ima ta možnost ponovnega opravljanja izpitov, če je tudi v drugo neuspešen, pa mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.

Odločitev staršev

Nadalje Pečan opozarja na vse bolj opazno prakso, da starši uradno otroka šolajo na domu, a ga v resnici vpišejo na katero od (plačljivih) zasebnih šol, ki jim ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni podelilo akreditacije iz takšnega ali drugačnega razloga.

Pečan tako odsvetuje ta način šolanja, če je le mogoče. Staršem seveda morajo ugoditi ob prošnji, da sami prevzamejo skrb šolanja lastnih otrok, a jim pri tem vedno pravi, naj ne pričakujejo nobene asistence šole, saj je odgovornost za izobrazbo otroka odtlej na starših samih.