Nekonsistentne odločitve

Ravnatelji se čudijo: Zakaj omejitve tudi pri šolah ne veljajo po regijah, ampak generalno?

C.E./STA
15. 10. 2020, 14.44
Posodobljeno: 15. 10. 2020, 15.03
Deli članek:

Predstavniki združenj ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter srednjih šol in Sviz obžalujejo, da se vlada ni odločila za prehod na model C, ki predvideva 14-dnevno rotacijo med domom in šolo oziroma za regionalno zapiranje šol le v rdečih regijah.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Vlada je namreč odločila, da bodo od ponedeljka učenci od vključno šestega razreda, srednješolci in slušatelji višjih strokovnih šol po celotni državi prešli na šolanje od doma. Ukrep za zdaj velja do krompirjevih počitnic oziroma v primeru višjih strokovnih šol do konca oktobra.

Ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan je za STA dejal, da zanj ukrep vlade ob porastu okužb ni bil nepričakovan. Nenavadno pa se mu pa zdi, da vlada ni sprejela sklepa, da se prehaja z modela B na model C, kot je bilo predhodno pripravljeno.

Nesorazmeren ukrep

"Bolj nas pa preseneča in moti, da k zadevi kljub pozivom niso pristopili regionalno. Zakaj omejitve tudi pri šolah ne veljajo po regijah, ampak generalno?" sprašuje in opozarja, da morajo na slabše tudi učenci na manjših šolah, kjer je v razredih malo učencev, kjer ni ne na šoli ne v občini nobene potrjene okužbe in kjer vse, razen predmetne stopnje osnovnih šol še naprej ostaja odprto kot doslej. Ukrep se tako ravnateljem zdi nesorazmeren tudi zato, ker je bil predviden šele v drugem paketu rdeče faze.

"Vladne odločitve nimajo konsistence, zdi se, da so izrazito podvržene hitrim vtisom in zaradi tega tudi nihajo," je dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. Dodal je, da ima občutek, da vlada nima resne strategije delovanja šol in vrtcev ob gibanju epidemije. Po njegovih besedah se je to pokazalo že pri navodilih glede mask, ki so jih sprva morale nositi celo vzgojiteljice v vrtcih, kasneje je ob stopnjevanju števila okužb sledilo navodilo, da mask ni treba nositi, sedaj pa je odločitev zopet zanihala v drugo smer. 

Štrukelj meni, da bi ustrezno ravnali, če bi sistematično pripravljali in organizirali pogoje dela v šolah, poskrbeli za dodatne zaposlitve ljudi, ki bi lahko nadomeščali obolele in tiste v karanteni, ustrezna epidemiološka preverjanja, cepljenja proti gripi ipd. Po njegovi oceni bi moralo izobraževanje v ta namen večjo težo dobiti že v proračunskih razpravah.

Izpostavil je tudi socialne vidike zadnjega ukrepa vlade. "Nismo poskrbeli za nevtralizacijo učinkov, ki jih bo imelo izobraževanje na daljavo v tistih družinah, kjer so starši bodisi slabo izobraženi in ne morejo toliko pomagati otrokom kot tisti, ki so izobraženi, bodisi imajo slabe materialne pogoje, ki bodo pomenili oteževalno okoliščino za pridobivanje znanja na daljavo," je povedal in opozoril, da hitre spremembe destabilizirajo delovanje šolskega sistema ter da kljub pol leta časa ministrstvo za šolstvo ni ustrezno uredilo vprašanja pravičnega ocenjevanja na daljavo in poskrbelo za metodološke prilagoditve za različne oblike pouka, kot je glasbeni pouk, likovni pouk, matematika, fizika ...

STA
Ministrica Simona Kustec upa, da se bo novembra pouk nadaljeval v šolah.

"Dijaki so odgovorno nosili maske"

Tudi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in Dijaških domov Slovenije Nives Počkar obžaluje, da bo pouk za srednješolce od ponedeljka potekal na daljavo in ne prej po modelu C, ki predvideva rotacijo med domom in šolo, je v sredo dejala v Odmevih na TV Slovenija.

"Dijaki so resno in odgovorno nosili maske na hodnikih in zato nas je ta ukrep tako presenetil," je dejala. Glede na društvu znane podatke o številu okužb med dijaki in učitelji - teh je bilo po njenih besedah malo - bi dijaki morali ostati v šolah, saj te niso vir okužb. Je pa morda drugače na prevozih v šole in popoldanskih aktivnostih, je še povedala.

Učitelji so na šolanje od doma pripravljeni, kljub temu pa je takšen način šolanja zanje dodatno breme, je dejala Počkarjeva. Društvo je po njenih besedah že marca predlagalo, da bi v šoli ostali dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju, ki jih ni veliko, prav tako, da bi dijaki srednjega poklicnega izobraževanja v šolo lahko prišli na praktični pouk ter da bi ob upoštevanju ukrepov v šoli lahko bili maturanti. Obžalujejo, da njihovi predlogi niso bili uslišani.

Kako bo po počitnicah?

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je danes povedala, da so bili dodatne ukrepe prisiljeni sprejeti zaradi povečevanja okužb med zaposlenimi v osnovnih šolah, dijaki in študenti. Če se bo epidemiološka slika po jesenskih počitnicah izboljšala, pa bi lahko pouk za vse znova stekel po modelu B, torej tako kot do zdaj, je dejala.

Vse popoldanske in obšolske dejavnosti učencev v šolskih prostorih se do nadaljnjega ne izvajajo. V zaprtih šolskih športnih objektih se lahko izvajajo le športna tekmovanja in treningi športnih klubov za registrirane športnike v starostnih kategorijah mlajši člani in člani. 

Delo v vrtcih, dijaških ter študentskih domovih bo še naprej nespremenjeno. Ob tem ministrstvo domove poziva, naj spodbudijo kar največje število dijakov in študentov k odhodu domov in na ta način zagotovijo varno okolje tistim dijakom, ki doma nimajo ustreznih pogojev za delo in učenje na daljavo. Enako morajo imeti možnost ostati v domu dijaki in študenti tujci.

V glasbenih šolah bo pouk od ponedeljka naprej potekal na daljavo. V zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in osnovnih šolah s prilagojenim programom pa bodo vse programe izvajali v šoli oziroma zavodu, tudi v domovih za učence s posebnimi potrebami bo vzgojni program potekal v domu.

Dijaki, ki so že na praktičnem usposabljanju z delom, ga po navodilih ministrstva še naprej izvajajo v skladu z navodili in ukrepi delodajalca. Enako velja za dijake, ki bi v tem času začeli z izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom.

Zaščitne maske za učence, ki ostajajo pri pouku v šoli, bodo po besedah ministrice še naprej obvezne, ko niso v matičnem oddelku.

Trenutno med zaposlenimi na šolah ter učenci in dijaki po besedah Kustečeve beležijo 0,09-odstotni delež okuženih, zaradi česar jih je v karanteni nekaj več kot odstotek. "Morda je to nizka številka, a ko jo primerjamo s celotno epidemiološko sliko, ugotovimo, da narašča primerljivo, in to je bil glavni razlog za ukrepe," je dejala. Okužbe se po njenih besedah najbolj povečujejo med zaposlenimi v osnovnih šolah ter med dijaki in študenti.

Učenci do vključno 5. razreda so bili po besedah ministrice iz dodatnih ukrepov izvzeti, ker šele začenjajo svoje izobraževanje in najbolj potrebujejo poučevanje iz prve roke, hkrati pa gre za skupino, ki ima ves čas v razredu istega učitelja in ne prihaja do mešanja.