Novice Svet24

Združenje Manager je v sodelovanju z ekonomsko fakulteto ter ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo akcijski načrt za višjo rast produktivnosti, ki so ga predstavili pretekli teden na Managerskem kongresu. Če smo bili v preteklosti vajeni standardnih predlogov o stabilnem poslovnem okolju, nižji davčni obremenitvi dela in zmanjšanju administrativnih obremenitev ..., je tokratni načrt bolj podoben programu politične stranke kot željam gospodarstva. Na prvo mesto so snovalci načrta, torej gospodarstveniki, postavili kar spremembo političnega sistema. Ta naj bi se med drugim udejanjila z dvigom volilnega praga na pet odstotkov in posledično zmanjšanjem števila političnih strank v parlamentu, z ukinitvijo državnega sveta in zaostritvijo pogojev za sklice izrednih sej, interpelacij in ustavne obtožbe …

Stroški, ne pravica

Ob tem gospodarstvo meni, da za rast potrebuje še »pravno državo«. Da bi to dosegi, pa menijo, da bi potrebovali manj sodnih sporov, pri čemer bi bil kriterij med tistimi, ki so upravičeni ali ne, tudi stroški. »Za učinkovitejšo pravno državo akcijski načrt predvideva ukrepe zmanjšanja števila sodnih sporov in zadev na tiste, ki so sorazmerno in stroškovno upravičeni,« se jim je zapisalo v načrtu, o pravu, predvsem pa pravici, pa bolj malo.

Preveč zaščiteno okolje

Menedžerji so ugotovili tudi, da je naše okolje preveč zaščiteno, in za primerjavo ponudili Avstrijo in Nemčijo, kjer je zaščiteno pol oziroma 40 odstotkov manj ozemlja. Menijo tudi, da je potrebna trajna ureditev vprašanja reprezentativnosti in vloge civilnih okoljevarstvenih organizacij, njihova obveza pri iskanju sprejemljivih rešitev. Nadalje so v načrtu podali svoje predloge še za ureditev področij infrastrukture, elektrike, zdravstvene oskrbe, raziskav, razvoja, javnih financ, upravljanja državnih naložb ...

Pamflet

STA

Politolog Alem Maksuti je akcijski načrt označil za tipični neoliberalni pamflet. »Predstavniki treh organizacij so se poenotili okrog stališča, da je pojem reforma le vprašanje metode, torej poti, po kateri bomo postali bolj učinkovita država. Pri tem pozabljajo na vprašanje ideologije in sebe ponujajo kot neideološke formacije, ki ne želijo bili ne leve in ne desne, ampak Sloveniji želijo samo dobro,« je zapisal v komentarju. Ob tem se je dotaknil tudi predlaganih sprememb političnega sistema. Meni, da predlagani koraki peljejo v erozijo demokracije. »Državni svet, sklici izrednih sej, interpelacije in ustavne obtožbe nimajo zveze z gospodarsko učinkovitostjo, ampak so mehanizmi zaščite načela 'check and balances'. Gre za mehanizme, na katere se lahko opira (predvsem) opozicija, če izvršna oblast zlorabi svojo moč: na primer poskuša vplivati na sodstvo, ukinja/omejuje svobodo medijev, sodeluje v korupcijskih poslih ...« je še pojasnil Maksuti. Meni tudi, da predlog za dvig volilnega praga ni uresničljiv, saj v parlamentu sedijo stranke, ki bi jih ta predlog močno prizadel in ga ne bi podprle.

Podpora strank

Kaj menijo o predlogu, smo povprašali tudi opozicijske stranke. Iz SD so nam odgovorili, da ukrepe za dvig produktivnosti vidijo drugje. »Živimo v časih, ko popularnost pridobiva nevarna ideja, da je avtokracija bolj učinkovita. S to tezo se ne strinjamo in jo v celoti zavračamo. Vsaka demokratična družba temelji na sistemu ravnovesij, ki nujno vključujejo tudi načelo delitve oblasti in mehanizme, s katerimi lahko opozicija zagotavlja demokratični nadzor,« so še zapisali. V LMŠ dokumenta niso želeli komentirati, saj niso sodelovali pri njegovem nastanku, v Stranki Alenke Bratušek so za akcijski načrt izvedeli iz medijev, za odločitev o podpori predlaganim ukrepom pa najprej pričakujejo ustrezno predstavitev.