Vrh EU z dogovorom

Sprejeli kompromis, Ciper se je uklonil, do Turčije odslej z dvotirnim pristopom

S.R./STA
2. 10. 2020, 06.53
Posodobljeno: 2. 10. 2020, 06.59
Deli članek:

Voditelji članic EU so prvi dan zasedanja v Bruslju dosegli dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo in o sankcijah proti režimu v Belorusiji, ki za zdaj ne vključujejo Aleksandra Lukašenka.

Reuters
Dogovorili so se za dvotirni pristop do Turčije, ki vključuje tudi možnost sankcij v primeru enostranskih dejanj, uperjenim proti interesom unije in članic.

Osrednja tema prvega dne vrha so bili pričakovano odnosi unije s Turčijo, pri čemer je že tako težavno iskanje konsenza še zapletla ciprska blokada sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji. V Nikoziji so v zameno zahtevali sankcije proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni.

Že tako napete odnose unije z najstarejšo kandidatko za članstvo so namreč pred meseci močno zaostrile raziskave morskega dna, s katerimi želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni. 

Dvotirni pristop

Voditelji so se dogovorili o "dvojni strategiji", "dvotirnem pristopu", ki daje priložnost dialogu, obenem pa napoveduje trdnost za zavarovanje evropskih vrednot in solidarnosti, je na novinarski konferenci po koncu prvega dne zasedanja poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Najpozneje decembra bodo voditelji znova preučili odnose s Turčijo, je še izpostavil. 

"Pričakujemo, da se bo Turčija vzdržala enostranskih dejanj. Če se ne bo, bomo uporabili vse razpoložljive možnosti," pa je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednje sicer ni tisto, kar želijo, želijo namreč pozitiven odnos, ki bi omogočil krepitev carinske unije in sodelovanja na področju migracij, je dodala.

EU ima tako dva nabora orodij. Prvega, ki vključuje tudi možnost sankcij, ne želi uporabiti. Zavzema se za drugi nabor, ki vključuje konstruktivno sodelovanje, je ponazorila von der Leynova. Je pa sedaj po njenih besedah na potezi Turčija. 

Strateški interesi

Voditelji so sicer v sklepih zapisali, da je razvoj sodelovalnega in vzajemno koristnega odnosa s Turčijo v strateškem interesu unije, za kar pa je nujen dialog v dobri veri in izogibanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU in mednarodnim pravom ter kršijo suverene pravice članic unije. Ponovili so popolno solidarnost z Grčijo in Ciprom. 

V primeru konstruktivne drže in ustavitve nezakonitega vrtanja v grškem in ciprskem morju so voditelji pripravljeni razvijati pozitiven odnos. "V primeru obnovljenih enostranskih dejanj ali izzivanja v nasprotju z mednarodnim pravom, bo EU za zaščito interesov unije in članic uporabila vsa razpoložljiva orodja in možnosti, tudi v skladu z 29. členom pogodbe o EU in 215. členom pogodbe o delovanju EU," piše v sklepih. 

Ker se omenjena člena nanašata na sankcije, so tako voditelji posredno v sklepe vključili tudi referenco na sankcije, kar je utrlo pot do kompromisa med radikalno držo Cipra in bolj spravnimi članicami. 

Sankcije

Dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo je utrl tudi pot do uvedbe sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki se načrtujejo od sredine avgusta. Voditelji se strinjajo glede uvedbe sankcij in pozivajo k odločitvi brez odlašanja, piše v sklepih. Na kazenskem seznamu je okoli 40 imen. Med njimi po Michelovih besedah za zdaj ne bo dolgoletnega beloruskega voditelja Lukašenka, bodo pa razmere pozorno spremljali. 

V petek naj bi se začel pisni postopek, s katerim bo unija uvedla sankcije. Michel je na novinarski konferenci dejal, da se bodo sankcije začele izvajati takoj v petek. Von der Leynova pa je izpostavila, da je politična odločitev sprejeta, kar je ključno, ostalo so pa tehnične zadeve.