Protikoronski ukrepi predstavljajo skoraj petino proračuna

Protikoronski ukrepi predstavljajo skoraj petino proračuna: kateri resor dobi več, kateri manj?

G.G./STA
31. 8. 2020, 17.43
Posodobljeno: 31. 8. 2020, 18.00
Deli članek:

Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki boleha pod pezo protikoronskih ukrepov, je na mizi. Poraba je za tri milijarde evrov večja od načrtovane. Katero ministrstvo bo dobilo največ, katero največ izgubilo?

Profimedia
Največi prejemnik iz proračuna so protikoronski ukrepi. Zaradi njih se je morala država zadolžiti.
Za blaženje posledic epidemije se je država letos že zadolžila za nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov. Zaradi dodatnega zadolževanja se povečuje tudi znesek odplačil obresti. Za ta namen je s predlaganim rebalansom predvidenih skupno 776,1 milijona evrov, torej 25,1 milijona evrov več kot doslej.

Rebalans je potreben zaradi nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije covida-19, ki je bila v Sloveniji razglašena od sredine marca do konca maja, nekateri ukrepo pa veljajo še zdaj.

Vlada je izvajanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike začasno zadržala že ob razglasitvi epidemije, da mora najpozneje do 1. septembra v obravnavo v državni zbor posredovati predlog rebalansa, pa ji nalaga zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju iz letošnjega marca. Z njim je ravno zaradi spopadanja s posledicami epidemije dobila široka pooblastila pri upravljanju z državnim proračunom.

Pred nekaj več kot mesecem dni je ministrstvom naložila pripravo ukrepov za omejitev rasti oz. znižanje izdatkov, predvsem v smeri odložitve tistih izdatkov, ki niso nujni. Na tej podlagi je zdaj pripravila predlog rebalansa in ga danes posredovala v obravnavo poslancem. Z njim se zgornja meja dovoljenih izdatkov državnega proračuna v letu 2020 zvišuje z 10,36 milijarde evrov na 13,39 milijarde evrov.

Ogromno za financiranje protikoronskih ukrepov

Od tega je 2,6 milijarde evrov namenjenih za financiranje sprejetih ukrepov za blaženje posledic epidemije. V to številko so vključeni stroški ukrepov za omejevanje negativnih vplivov epidemije, ukrepov za ohranjanje gospodarske aktivnosti in delovnih mest ter ukrepov za krepitev gospodarstva.

Dodatne pol milijarde evrov pa gre po oceni na račun posrednih učinkov epidemije, je v obrazložitvi predloga rebalansa zapisala vlada in spomnila na povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oz. povečanja odhodkov za oba sklada socialnega zavarovanja, stroške obresti iz zadolževanja ter investicije za podporo zagonu gospodarstva.

Izdatki zaradi covida-19 predstavljajo skoraj 19 odstotkov vseh izdatkov predloga rebalansa državnega proračuna, je povzela vlada.

Skladno s tem se najbolj povečuje poraba ministrstva za finance: za 2,1 milijarde evrov na 4,6 milijarde evrov. Opazna je tudi rast odhodkov ministrstva za delo (za 593,8 milijona evrov), ministrstva za zdravje (za 140,4 milijona evrov) ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (139,3 milijona evrov).

Od kod bo vzel Tonin za vojsko?

Sredstva se povečujejo tudi večini preostalih ministrstev, izjema so ministrstvo za obrambo (-30,6 milijona evrov), ministrstvo za kulturo (-8,3 milijona evrov), ministrstvo za javno upravo (-7,7 milijona evrov) ter ministrstvo za pravosodje (-145.000 evrov).

Po posameznih področjih je največje znižanje odhodkov predvideno na področju obrambe in zaščite (za 50,2 milijona evrov) ter na področju varovanja okolja in okoljske infrastrukture (za 43,2 milijona evrov). Pri slednjem sicer financiranje dopolnjujeta oba okoljska proračunska sklada - podnebni in vodni.

Na drugi strani se načrtuje največji porast odhodkov na področjih pokojninskega varstva (za 215,4 milijona evrov), socialne varnosti (za 155,8 milijona evrov), intervencijskih programov in obveznosti (za 55 milijonov evrov) ter servisiranja javnega dolga in upravljanja z denarnimi sredstvi (za 47,3 milijona evrov).

Upad prihodkov

V času epidemije je ob popolni ustavitvi javnega življenja prišlo do izrazitega upada prihodkov državnega proračuna. V proračun se bo tako letos namesto 10,77 milijarde evrov steklo le 9,19 milijarde evrov, torej 1,58 milijarde evrov manj, zdaj predvideva vlada.

Obseg prihodkov bo nižji zaradi upada potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij. Epidemija je namreč povzročila velik ekonomski šok, po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo bruto domači proizvod (BDP) Slovenije letos znižal za 7,6 odstotka.

Načrtovani proračunski primanjkljaj tako namesto presežka znaša 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka BDP. Iz proračuna EU Slovenija do konca leta 2020 pričakuje skupaj 941,4 milijona evrov. V primerjavi z zneskom, ki je bil načrtovan v sprejetem proračunu za leto 2020, je to 129,9 milijona evrov manj.