Hrvaška je danes uradno uvrščena na seznam rdečih držav, torej med tiste, kjer število okuženih s korono na 100.000 prebivalcev presega številko 40. Kaj za zaposlene pomeni, če jim na meji vročijo odločbo o 14-dnevni samoizolaciji?
»Če ste šli v državo, ki je bila na rumenem ali zelenem seznamu, denimo Hrvaška, pred vašo vrnitvijo pa se ta država znajde na rdečem seznamu, tedaj vam pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov plače. Delodajalec je potem upravičen do povračila tega stroška,« pojasnjuje Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Na dopustu lahko greste, kamor želite
»Sama karantena ne more biti razlog, da nekoga odpustiš,« opozarja Zorko. Kaj pa v primeru, da je podjetje predhodno opozorilo zaposlene, naj denimo ne zapuščajo države, in si tako ustvarilo predpogoje za odpuščanje?
»Ta scenarij se že dogaja. Že v začetku julija smo opozorili na ta obvestila, na te različne pozive delodajalcev, kjer so nekateri celo podpisali, da bi to lahko vodilo v odpoved pogodbe,« spominja Zorko, »oni lahko odsvetujejo, pozivajo, ne morejo pa delavcu prepovedati, kaj počne na dopustu. To bi bil nedopusten poseg v njegovo svobodo gibanja in razpolaganje s prostim časom.«
Kako so se prilagodili v podjetjih
Na več uspešnih slovenskih podjetij smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo, kako ukrepajo v teh primerih. Vsa, ki so nam na vprašanja odgovorila, so zatrdila, da situacijo budno spremljajo ter uvajajo preventivne ukrepe.
»Zaradi izjemno poslabšanega epidemiološkega stanja na Balkanu smo zaposlenim še pred nastopom koledarskega poletja odsvetovali potovanja v Bosno in Hercegovino, Srbijo, Kosovo, Severno Makedonijo in tudi vse druge države, ki jih Nacionalni inštitut za javno zdravje uvršča na rdečo listo, ter jih obvestili o možnostih vstopa v Republiko Slovenijo z morebitno možnostjo obvezne 14-dnevne karantene ali zahtevanega potrdila o negativnem testu na okužbo z novim koronavirusom,« so nam pojasnili v družbi Akrapović.
»Vse zaposlene naprošamo, da so v času svojega dopustovanja ne glede na to, v kateri državi dopustujejo, pozorni na svoje zdravje. Če bi pred vrnitvijo na delo kazali kakršnekoli znake okužbe, morajo ostati doma in se o svojem zdravstvenem stanju posvetovati z osebnim zdravnikom,« so dodali pri Akrapoviću in pojasnili, da bodo v primeru odločb o karanteni izkoristili prej opisane zakonske možnosti.
Mnogi so uvedli kolektivni dopust
Nekatera podjetja so predvidela, da se bo epidemiološka slika poslabšala, zato so zaposlene poslala na kolektivni dopust. »Vsi zaposleni v skupini Krka imamo kolektivni dopust. Tako se je večina zaposlenih v ponedeljek, 17. avgusta, vrnila na delo. Z opozorili in navodili za vsa zasebna potovanja v države oziroma regije, ki so ob odhodu na potovanje ali ob vrnitvi na rumenem ali rdečem seznamu, smo zaposlene seznanili že pred kolektivnim dopustom,« so pojasnili v Krki.
Podobno so ravnali v Iskri. »Konkretno smo letne kolektivne dopuste v večini izpeljali v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta ravno z namenom, da se izognemo paniki pred morebitnim zapiranjem meja, ki je bilo napovedano v drugi polovici tega meseca,« pojasnjujejo.
Ob tem so v Iskri sodelavcem, »ki so bili v državah, ki niso na zelenem seznamu, odredili samoizolacijo – delo od doma, v kolikor narava dela to omogoča; koriščenje dopusta oziroma nadur; odsotnost z dela zaradi višje sile. Dopustovanje na Hrvaškem (vsaj v županijah, ki so na rdečem seznamu) smo v prihodnjih dneh, tednih zaposlenim odsvetovali.«
»Večina naših zaposlenih je izkoristila letni dopust v času kolektivnega dopusta, torej v obdobju do 16. avgusta, ko Hrvaška še ni bila umeščena na rdeči seznam,« pojasnjujejo v skupini Žito. »V posamičnih primerih se bomo poslužili ukrepov, ki so povsem v skladu z delovnopravno zakonodajo. Zaradi zagotavljanja nemotenega procesa dela pa smo vodje vnaprej obvestili, naj bodo pripravljeni na morebitne izostanke delavcev ter ustrezno temu organizirajo delo,« dodajajo.
GZS: Dopustnikom je smiselno omogočiti še nekaj dni dela na domu
Gospodarska zbornica Slovenije podobno kot ZSSS izpostavlja, da delodajalec ne more zaposlenemu odrejati, kje naj ta preživlja prosti čas, »saj je to prosta izbira in odločitev zaposlenega. A za posledice svojih odločitev seveda tudi sam odgovarja.«
»Menimo, da bi bilo vsekakor smiselno, da delodajalci tistim zaposlenim, ki prihajajo z letovanja na Hrvaškem, v primerih ko delovni proces to dopušča, omogočijo nekaj dni dela na domu in seveda, da ti zaposleni spremljajo zdravstveno situacijo sebe in svojih družinskih članov,« odgovarja Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog.
GZS: Delovnopravne posledice niso povsem izključene
»Če pa se zaposleni odpravlja v državo, ki je že na rdečem seznamu, je zadeva drugačna. Z delodajalcem se lahko vnaprej dogovorita o tem, kako bosta delavčevo odsotnost zaradi karantene reševala. Tako se lahko dogovorita o koriščenju letnega dopusta po prihodu iz tujine; o začasnem delu od doma v primeru, ko narava delavčevega dela in delodajalčeve dejavnosti to dopušča; o neplačanem dopustu ali pa o mirovanju pogodbe o zaposlitvi za obdobje karantene, če je ta možnost s pogodbo o zaposlitvi opredeljena. In končno, z ustreznim in pravočasnim informiranjem delodajalca s strani zaposlenega se lahko izognemo situaciji, ko bi ravnanje zaposlenega privedlo do njegove neupravičene odsotnosti z dela, ki ima lahko tudi delovnopravne posledice,« Čerinova poudarja odgovornost zaposlenih.
Pri tem se v GZS opirajo na stališče direktorata za delovna razmerja pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pravi: »Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.«
V ZSSS si želijo razumnejše roke
Zorko z ZSSS se sicer strinja, da je situacija za delavce in delodajalce na ravni zakonodaje rešena razumno. »Kar bi pa si želel, je predvsem bolj smiselno ravnanje vlade: da dajo ljudem na voljo več časa, denimo 14 dni. Ne pa da jim v zadnjem trenutku sporočijo, naj se vrnejo z dopustov,« poudarja, »nekateri ljudje imajo plačane počitniške aranžmaje. Če jih prekinejo, izgubijo denar in teh stroškov jim nihče ne povrne. Delodajalci dobijo škodo povrnjeno, delavci pa ne.«
