NEMOČ PODEŽELJA

Duševno zdravje kmetov še vedno ostaja tabu

Senka Dreu / Štajerski tednik
13. 8. 2020, 06.57
Deli članek:

Če hočemo dobro in uspešno delati na kmetiji, je prepričana Anja Mager, nova predsednica ZPMS, moramo biti duševno zdravi. Toda duševno zdravje, prenos med generacijami, komunikacija, odnosi in stres so teme, o katerih se na kmetih še vedno ne pogovarja.

Dreamstime
V okviru projekta si prizadevajo vzpostaviti svetovalni sistem za področje duševnega zdravja znotraj KGZS.

Seveda gre za težave, s katerimi se ne srečuje le slovensko podeželje, a v nekaterih drugih državah so jih prepoznali že pred časom in se začeli z njimi tudi sistematično ukvarjati. V okviru raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini so predstavniki Zveze podeželske mladine Slovenije (ZPMS) in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pred dnevi skupaj obiskali avstrijsko kmetijsko zbornico v Celovcu, da bi pridobili še več informacij za pripravo na projekt Erasmus+, ki so ga naslovili neMoč podeželja in s katerim želijo spregovoriti o duševnih stiskah tudi na slovenskem podeželju.

Visok delež samomorov med kmeti

V Avstriji se, podobno kot v Sloveniji, srečujejo z visokim deležem samomorov med kmeti. Avstrijske dežele so se že leta 2005 lotile reševanja tega problema – z vzpostavitvijo sistema svetovanja za področje duševnega zdravja znotraj posameznih kmetijsko-gozdarskih zbornic. Temu modelu pa bi zdaj, kot kaže, radi sledili tudi v Sloveniji, saj so si zadali nalogo omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju na podeželju in vzpostaviti svetovalni sistem za področje duševnega zdravja znotraj KGZS. »Nov in drugačen pristop k delu s kmeti v Avstriji sem spoznala že v času študija, ko sem bila pri njih na praksi, zdaj pa sem te izkušnje hotela deliti oziroma prenesti na slovensko podeželje. Najprej smo na srečanje mladih prevzemnikov lani v Mariboru povabili Friederike Parz s kmetijske zbornice avstrijske Koroške, da je predstavila problematiko medsebojnih odnosov na avstrijskih kmetijah in njihove aktivnosti v zvezi s tem. In bilo je jasno, da se zelo podobne težave pojavljajo tudi pri nas, le da se z njimi ne ukvarjamo; še več, pometamo jih pod preprogo,« je povedala Anja Mager, nova predsednica ZPMS.

Brezplačno svetovanje

Projekt Kakovost življenja na kmetiji, sprva celovški, ki pa je kmalu prerasel v vseavstrijskega, je sestavljen iz dveh delov: svetovalnega in izobraževalnega. »Delujejo čim bolj preventivno in kmetom posredujejo kar največ informacij, nasvetov – prek tedenskega časopisa, ki ga izdaja zbornica, kratkih seminarjev v lokalni skupnosti, predavanj, delavnic, reklamirajo pa se praktično prek vseh oblik družbenih omrežij.«

Več kot 800 klicev kmetov v stiski

»Na zbornici sta tako zaposleni dve psihologinji za svetovanje v pisarni, v podružnicah, na kmetijah in tudi po telefonu. Vzpostavili so brezplačni in anonimni klicni center za kmete, na katerem so strokovnjaki dosegljivi v dopoldanskem času.« Lani so denimo prejeli več kot 800 klicev, od tega je bilo kar 81 odstotkov kmetov in le 19 odstotkov kmetic. Njihova povprečna starost se je gibala med 40 in 60 leti, najpogostejši problemi pa osebnostne narave in povezani s sobivanjem več generacij na kmetijah, torej medgeneracijski konflikti, partnerski odnosi, predaja kmetij, pa tudi preobremenjenost, psihološke bolezni, odvisnosti, težave s komunikacijo, krizno upravljanje in perspektive prihodnosti.