Zapustila je svoje gnezdo pri cerkvi in se odpravila v svet. A ni prišla daleč. Ker še ni imela dovolj razvitih letalnih sposobnosti, da bi kam poletela, ji je preostal samo sprehod med hišami. Ljudje so jo opazili, prepoznali njeno stisko in se nemudoma organizirali v skrbi zanjo. Komunikacijo z občani je prevzela občina in vse pozvala k skupni skrbi za štorkljinega mladiča. To so storili tako, da so živali, če se pojavila v bližini njihove hiše, natočili svežo vodo v velikih in globokih posodah, za hrano pa so ji lahko nastavili sardele – prav tako v velike posode. Hkrati so vse naprošali, naj se štorklje ne dotikajo, da se ne bi počutila ogrožene, v strahu pa bi lahko koga tudi poškodovala s kljunom.

Zaradi poškodbe ne more leteti

Kot so povedali, je bil prvotni načrt takšen, da počakajo na ornitologe, ki bi poskušali mladiča vrniti k njegovi družini in mu tako pomagali, da se nauči leteti, kasneje pa odleti v Afriko, kjer bi preživel zimo. Ko pa so prve dni avgusta štorkljo odpeljali na pregled v veterinarsko kliniko Golob na Muti, je postalo jasno, da z letenjem za zdaj ne bo nič, saj ima žival zaradi nepravilne rasti deformiran zglob na levem krilu. Zato bo do pomladi prezimila v oskrbi tega edinega slovenskega azila za ptice, potem pa jo bodo spustili nazaj v naravo. A le, če bo uspešno okrevala, če bo torej pridobila letalne sposobnosti in se navadila samostojnega iskanja hrane. Vzroke za deformacijo zgloba pri štorkljinem mladiču lahko po besedah veterinarja Zlatka Goloba pripišemo tudi vse slabšim habitatom in vse večjemu pomanjkanju hrane za te ptice v naravi. Krivda je torej na strani človeka. Pa vendar je gesta Benedičanov, ki so oskrbeli mlado štorkljo in ji tako rešili življenje, dokaz, da še znamo sočustvovati z drugimi bitji in nam je mar zanje.