Kmečka ženska

Več kot polovica kmetic nima besede pri odločanju

Senka Dreu / Štajerski tednik
26. 7. 2020, 19.45
Posodobljeno: 26. 7. 2020, 21.06
Deli članek:

Ženske na podeželju, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju, igrajo že kar ključno vlogo, saj pogosto ne podpirajo samo treh, ampak že kar štiri vogale kmetije, kar obenem pomeni, da na njih sloni tudi večina teže dela na kmetiji. A številnim dolžnostim žal še vedno ne sledijo tudi pravice.

J.Ž.
Čeprav se položaj žensk v družbi v zadnjih letih zelo spreminja, na tradicionalnih kmetijah ostaja tako rekoč nespremenjen.

Poleg tega, da jim njihov spol in posledično socialna vloga v tradicionalnih družbah nalagata strogo materinsko nalogo, je večina žensk na podeželju aktivno vključenih v kmetijska in gospodinjska opravila ter mnogotere druge aktivnosti, s katerimi svojim družinam zagotavljajo vsakodnevno preživetje. Soočajo pa se tudi z izzivom oskrbe starejših in bolnih. Nič kaj drugače ni v Sloveniji. Tudi pri nas veljajo za steber vsake kmetije, na slovenskih kmetijah dela celo nekaj več žensk, kot je povprečje Evropske unije, in sicer je ta delež v Sloveniji 46, v EU pa znaša 42 odstotkov. Podatek, da je devet odstotkov slovenskih kmetic lastnic kmetije oziroma nosilk kmetijske dejavnosti, se zdi marsikomu sramotno nizek, poznavalci pa vedo, da gre za počasen, pa vendar napreden in pozitiven trend pri priznavanju vloge ženske na kmetiji.

Pozabljene, odrinjene, odmaknjene

Po podatkih OZN kar ena od treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju. Kako trdo garaško delo opravljajo, je zgovoren podatek, da kmečke ženske v nerazvitem svetu z ročnim črpanjem vode zalagajo kar 80 odstotkov gospodinjstev brez tekoče vode, osnovne dobrine vsakega doma.

Analiza, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in je zajela tudi položaj kmečkih žena, je pokazala, da ženska opravi večino gospodinjskega dela, dela okrog hiše, na vrtu in tudi na polju, moški pa opravljajo veliko strojnega dela v naravi. A tudi veliko žensk, izhaja iz omenjene analize, že opravlja tudi strojna dela, ni pa zaznati moških, ki bi v ruralnem okolju opravljali tudi gospodinjska dela. »Pravice žensk na podeželju so bile predolgo zapostavljena tema. Gre za ranljivo skupino, ki nosi veliko breme dela na kmetijah, hkrati pa so nemalokrat pozabljene, odrinjene, odmaknjene. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se nad ženskami, ki živijo na kmetijah, izvaja veliko nasilja, zato je nujno, da se o temah, ki so povezane s statusom in položajem kmečkih žena, končno začnemo na glas pogovarjati,« pravi Vlasta Nussdorfer, predsednica Svetaza ženske na podeželju.

Stiske na družinskih kmetijah

V Sloveniji namreč takih raziskav nimamo, kar pa ne pomeni, da težav ni. »Problematike morda ne moremo presojati neposredno, marsikaj pa lahko sklepamo na podlagi ugotovitev tujih raziskav in redkih domačih raziskav o doživljanju stisk na družinskih kmetijah in posrednih kazalnikov duševnega zdravja, ki jih zagotavljata NIJZ in SURS. Tuje raziskave sporočajo, da je kmečki poklic poklic s stalno ogroženostjo z delom povezanih obolenj, poškodb in celo smrtnih izidov zaradi samomora ter da je prav doživljanje prekomernega stresa, ki stopnjuje tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju, njegova stalnica,« ugotavlja antropologinja Duška Knežević Hočevar z ZRC SAZU.

Kaj pravijo podravske kmetice

Zanimivega pregleda socialno-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju se je v svoji magistrski nalogi na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pred dvema letoma lotila Katica Muršec. Anketirala je 50 kmečkih žena v Podravju, kar, priznava, je sicer premajhen vzorce za poglobljene analize, pa vendar neki kazalnik stanja na podeželju glede položaja žensk. Ugotovila je, da nobena članica kmetije ne sprejema odločitev sama, ampak v skoraj 44 odstotkih v dogovoru z ostalimi člani, več kot polovica, 56 odstotkov, pa jih pri odločanju sploh nima nobene besede, kar kaže na še vedno izrazito tradicionalen odnos do kmečke ženske, ki je v podrejenem položaju. Nekoliko drugačna je slika pri kmeticah, ki so nosilke dejavnosti; tam slabih devet odstotkov žensk odloča samostojno, večina, skoraj 80 odstotkov, pa odločitve še vedno sprejema v soglasju z ostalimi člani.

Revščina na stara leta

»Čeprav sodelujejo pri delu na kmetiji in prispevajo k ustvarjanju dohodkov, svojega deleža ne dobijo oziroma ga ne štejejo kot osebni vir dohodkov, iz česar lahko sklepamo, da vzrok tiči v podcenjevanju dela, ki ga ženska opravlja na kmetiji. Anketa je pokazala tudi, da slaba polovica kmetic zaradi sorazmerno visokih prispevkov nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Zaradi tega so v starejših letih popolnoma odvisne od partnerja ali otrok, še večja težava oziroma socialna ogroženost pa nastane, kadar ženska ostane sama na kmetiji.«

sd
Fotografija je simbolična