ZARADI KORONAKRIZE TRPI KMETIJSTVO

250 ton zavržene solate, slabo kaže tudi krompirju

Senka Dreu / Štajerski tednik
17. 6. 2020, 06.55
Deli članek:

Pomanjkanje skupnega načrtovanja med partnerji znotraj zelenjavne verige je v času koronavirusa doseglo svoj vrhunec.

Nataša Juhnov
Kjer je niso mogli prodati, so bili slovenski kmetje prisiljeni zavreči okoli 250 ton solate.

Z vseh koncev Slovenije prihajajo vesti o zavrženi solati, ki je kmetje niso mogli prodati, zato so jo bili prisiljeni podmulčiti ali podorati. Po besedah Roberta Tomazina, direktorja trženja Kmetijske zadruge Krka, naj bi bilo presežkov solate za okoli 250 ton, od tega samo na Dolenjskem in v Posavju najmanj 100 ton, kar za Dolenjce in Posavce pomeni okrog 100.000 evrov izgube. Eden od vzrokov za presežke je po njegovem mnenju zmanjšano povpraševanje, saj so ljudje med epidemijo manj hodili v trgovino, v Mercatorju pa pravijo, da glavni vzrok tiči v tem, da veliki odjemalci v tem času niso delali.

Trgovci v času sezone ne bi smeli uvažati zelenjave

»Letošnje razmere so zaradi covida-19 seveda izjemne, vendar se v zelenjadarstvu pravzaprav srečujejo z enimi in istimi težavami. Že leta se ve, kdaj in koliko v Sloveniji v povprečju pridelamo katere zelenjave, namenjene za prodajo. Na to opozarjamo tudi veletrgovce, a je vse bob ob steno, saj zelenjavo še vedno uvažajo, in to ne oziraje se na domačo sezonsko. Dobro bi bilo, da bi tudi oni začeli sodelovati v tej verigi in bi v času sezone domače zelenjave ustavili oziroma zmanjšali uvoz tuje, da bi lahko slovenski pridelovalci svoje pridelke v prvi vrsti prodali, v drugi pa prodali po normalni ceni,« je povedala Valerija Kodrič Majcen, vodja poljedelske in vrtnarske proizvodnje pri Kmetijski zadrugi Ptuj.

Zarja Jana
Slovenski kmetje težko tekmujejo z uvoženo zelenjavo, ki jo trgovine prodajajo po izjemno nizkih cenah.

Brez potrebne podpore trgovcev

Na to opozarja tudi Martina Šlamberger, ki na svoji kmetiji v Zrkovcih pri Mariboru pridela veliko zelenjave, tudi solate. »Ker smo pohiteli z zgodnjo solato, smo je na srečo večino uspeli pravočasno prodati, sicer bi se znašli v podobnih stiskah kot ostali kmetje. Tudi sami smo je morali nekaj uničiti, a ne veliko. Težave v zelenjadarstvu se pravzaprav že dolgo ponavljajo, saj nas trgovina ne podpira, kot bi nas morala. Pa nismo tu najpomembnejši pridelovalci, najpomembnejši je potrošnik, za katerega vsi delamo. Ta pa si zasluži svežo, ravnokar pobrano zelenjavo, ki ni bila pripeljana od nevemkod, ki ni bila skladiščena, in to bi morali doumeti tudi trgovci. Seveda pa ima domača zelenjava tudi svojo ceno. Stroški proizvodnje so pri nas višji kot v Srbiji, Makedoniji, Španiji, pridelava zgodnje zelenjave v naših klimatskih razmerah zahteva več nege in zaščite, medtem ko so v istem času marsikje že poletne temperature in je zato pridelava lažja in cenejša.«

Nič ni več »ziher«

Pet ton solate, kar predstavlja polovico prve »runde«, pa so morali zavreči na kmetiji Krabonja iz Mihovcev v Veliki Nedelji. »Letos gre vse navzkriž, čista zmešnjava brez vsake logike, mi pa tu vmes,« pravi Milan Krabonja. »Kar je ostalo, smo zavrgli, zdaj gremo dalje, ni smisla tarnati. Pri nas sadimo solato nekje na 14 dni, in sicer na 3000 kvadratnih metrih. Upam, da se bo situacija umirila in normalizirala, a zdi se, da ni nič več 'ziher'. Prihodka od šol in gostiln zdaj ni bilo nobenega, ljudje so pokupili vse solatne sadike in imajo solato na svojih vrtovih, trgovina pa, saj veste, kakšni so trgovci: v paketu kupijo več vrst uvožene zelenjave, izsilijo se nižje cene, mi pa naj jim potem konkuriramo s svojimi proizvodnimi stroški. Ne moremo …«