Raziskava, "ki ji ni para na svetu"

Pojasnili podrobnosti rezultatov raziskave o prekuženosti med Slovenci

G.G./S.R.
6. 5. 2020, 11.24
Posodobljeno: 10. 5. 2020, 21.50
Deli članek:

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je končno razkril podrobnosti rezultatov raziskave, »ki ji ni para v svetu«, kot se je izrazil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Gre za nacionalno raziskavo o razširjenosti trenutno najbolj popularne bolezni na svetu, covid-19, in prekuženosti prebivalstva z novim koronavirusom.

Začel je vodja Laboratorija za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa (HIV) Mario Poljak, ki vodi raziskavo. V raziskavi so ugotavljali, kolikšen delež prebivalstva je asimptomatski, koliko ljudi je bolezen že prebolelo. 

Prva in druga faza raziskave

"Vzorec raziskave, ki ga je izdelal statistični urad, je reprezentativen glede na starost, spol in geografsko razdelitev Slovenije. Velikost vzorca je ravnotežje med zahtevano natančnostjo ocen in omejenimi človeškimi in finančnimi viri," je pojasnil Poljak.

Nato je predstavil rezultate prve faze šestmesečne preiskave. V prvem delu so vzeli bris nosnega dela žrela. Osebe, ki so bile pozitivne, so bile kužne, možne prenosa okužbe.V drugem delu so vzeli kri in na ta način ugotavljajo, koliko ljudi je prišlo v stik z virusom, koliko ljudi je prekuženih. 

Od 3000 ljudi jih je 1368 potrdilo sodelovanje. So pa dobili veliko klicev, prostovoljcev, ki bi radi sodelovali v raziskavi, a jih zaradi zahtev metodologije študije niso mogli izbrati. Se jim je pa Poljak zahvalil. Tiste, ki so sodelovali, bodo sicer aktivno spremljali vsakih 14 dni.

Rezultati

Pomembnost raziskave je še enkrat poudaril tudi Miroslav Petrovec, ki je pojasnil, da lahko kdor koli, ki sodeluje, kadar koli pokliče, če bi imel kakšne simptome. Oktobra bodo sicer odvzeli še en vzorec krvi. Tako se bo pokazalo, če se je s preiskovanci v tem obdobju karkoli zgodilo, česar sami niso opazili.

Kot je že včeraj izdal Jelko Kacin, je tudi Poljak potrdil, da je imelo 41 oseb ali 3,1 odstotka protitelesa proti novemu koronavirusu. To pomeni, da je do konca prejšnjega tedna vsak 30 prebivalec Slovenije prišel v stik z virusom. S 95-odstotno gotovostjo lahko ocenjujejo, da je prekuženost nekje od 2 do 4 odstotki. Poljak pravi, da bi povečanje vzorca le zanemerljivo povečalo gotovost, a precej povečalo stroške.

Kar zadeva starostno strukturo tistih, ki so okužbo preboleli, je ta razporejena bolj ali manj enako po vseh starostnih skupinah.

Poljak je še pojasnil, da so do tega trenutka tovrstno raziskavo okuženosti opravili samo v Sloveniji, Avstriji in na Islandiji, pri čemer je imela Slovenija z vidika oziva približno enako udeležbo kot Avstrija. V obeh primerih se je na povabilo odzvalo približno polovico povabljenih prebivalcev. Na Islandija je bil odziv denimo samo 33-odstoten. Pri tem je Poljak poudaril, da je bila Slovenija edina država, ki ni imela omejitve pri starosti in je zajela dejansko vse starostne skupine, "od komaj rojenih otrok do najstarejših." Z vidika prekuženosti je pogojno reprezentativna le še Avstrijska študija, kjer pa so teste na protitelesa v krvi opravili le na 269 preiskovancih. Njihovi izsledki kažejo na približno 4,7-odstotno prekuženost. 

Pomembna je bila hitrost

Kot je nato pojasnil Blaž Zupan z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, so morali v rekordnem času razviti aplikacijo, ki bo študijo podprla in poskrbela, da podatki ostanejo varni. Poudarek je bil na tem, da je vnos podatkov hiter in točen, torej brez napak. Cilj aplikacije je bil zlasti pohitriti študijo, v zgolj dveh dneh pa so razvili tudi sistem za prebiranje skeniranih dokumentov, ki so jih anketiranci izpolnjevali ročno.

Zupan je še dodal, da na podlagi analize rezultati študije ne bi bili bistveno drugačni, tudi če bi bil vzorec še za 50 odstotkov večji ali če bi ga celo podvojili, kar bi pomenilo enkrat več dela, časa in sredstev za isti rezutat. Večji vzorec ne bi bistveno prispeval k intervalu zaupanja oziroma bi zanemarljivo vplival na rezultate, je dejal.

O smrtnosti ne gre delati zaključkov

Petrovec je še pojasnil, da bo v prihodnosti omogočeno cenovno dostopno in strokovno ustrezno samoplačniško testiranje na prisotnost protiteles, a da vrednosti tega testiranja, razen potešitve radovednosti posameznika, ne vidi. 

Poljak je pojasnil tudi, da zdaj marsikatera država, ki je začela tudi serološko testiranje, ugotavlja, da je veliko okužb potekalo asimptomatsko, pri čemer so bile osebe prehodno kužne. Poudaril pa je, da je iz rezultatov raziskave nemogoče delati zaključke glede smrtnosti. Za te podatke v Sloveniji obstaja drug register, kjer so tudi navedeni razlogi za posamezni smrtni primer. Teh je lahko več, od osnovnih do neposrednih vzrokov smrti. Iz te študije je tako po njegovih navedbah nemogoče izmeriti stopnjo smrtnosti. "Prave podatke bo dal register," je dejal ter pojasnil na primeru Italije, kjer se je v nekaterih mestih smrtnost bistveno povečala, razlogov za to pa je več. Domneva se, da je delež tega povečanja mogoče pripisati novemu koronavirusu.

Omenil je tudi študijo, ki je bila prejšnji teden objavljena v znanstveni reviji New England Journal of Medicine. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo v Lombardiji število smrti zaradi infarkta kar dvakrat višje kot sicer, to pa je bilo posledica zasedenosti v bolnišnicah zaradi okužb z novim koronavirusom. Ljudje tako do obravnave niso prišli pravočasno. Kot je strnil Poljak, je lahko povečanje števila smrti v nekem mestu posredno posledica novega koronavirusa, vendar so ljudje umirali zaradi neprepoznanega ali pozno prepoznanega srčnega zastoja, izliva v možgane, nezdravljenih pljučnic in drugih bolezni. Nedvomno je, da so ljudje v nekaterih državah, kjer je bil zdravstveni sistem popolnoma posvečen koronavirusu, umirali zaradi številnih bolezni, zaradi kateri sicer ne bi umrli, je še dejal.

Sloveniji je s sprejetimi ukrepi uspelo zagotoviti, da so vsi, ki so potrebovali zdravniško oskrbo, v bolnišnico prišli pravočasno, kar je po mnenju Poljaka dosežek, ki marsikateri državi ni uspel.