Prvi protikorona zakon je po besedah minstra za delo Janeza Ciglerja Kralja pokril okvirno milijon ljudi. Zakon je bil sprejet v bitki s časom, zato je pomanjkljiv. Drugi in tretji zakonski paket pa bo ministrstvo pripravilo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi organizacijami. Za potrebe tega so se včeraj sestali s predstavniki sindikatov, socialnega varstva in šolstva, je minister povedal na današnji tiskovni konferenci.
Minister je dejal, da so se na sestanku glede nekaterih predlogov že uspeli zediniti. Tako bodo v smernice za pripravo drugega protikorona paketa vključili rešitev za sveže brezposelne. Tisti, ki so službo izgubili med epidemijo, bodo dobili možnost koriščenja kriznega nadomestila. Prav tako bodo v smernice zapisali izenačenje zaposlenih v koncesionarskih domovoh za starejše s tistimi v javnih. Strinjali so se tudi glede fleksibilizacije in poenostavitve sedemdnevne vrnitve na delo v času čakanja.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je ob tem spomnila, da so na sestanku opozorili na vrsto nekonsistentnosti v obstoječem zakonu. Nekatere izmed teh so skušali rešiti že z amandmajskimi predlogi, ki pa so v kopici amandmajev izpadli. Pri njih še vedno vztrajajo in jih bodo zato vključili v predloge za drugi in tretji paket.
200 evrov dodatka za vse delavce, delodajalec ne more enostransko odrediti dopusta
Ob tem je odgovorila na nejasnosti in poudarila, da je zakon jasen glede dodatka za delavce, zaposlene v zasebnem sektorju. Tisti, ki še vedno delajo, morajo dobiti 200 evrov dodatka. Zakon ne dopušča nobenih izjem, je bila jasna. Sindikati so zavrnili tudi vsa namigovanja, da naj bi delodajalci lahko enostransko odrejali dopust, ali izplačevali regres v obliki vrednotnic oziroma bonov. "Kategorično smo zavrnili kakršnokoli možnost poseganja v zakonodajo brez socialnega dialoga. Ne bo se zgodilo ne eno in ne drugo. Zagotovilo vlade je bilo, da to ni njihov predlog," je pojasnila.
Izmed pomembnejših novosti je izpostavila predlog skrajševanja delovnega časa. Gre za princip, ki ga poznajo nekatere evropske države in ki se je v kriznih obdobjih že obnesel. Pri temprincipu gre za to, da zaposleni ne izgubi zaposlitve, če lahko dela najmanj 10 odstotkov svojega siceršnjega delovnega časa. Razliko v plači pokrije država. Predlagali so tudi ustanovitev sklada dela, ki bi imel rešitve za tiste, ki jih delodajalci več ne potrebujejo. Nadzor nad izplačevanjem nadomestila v tem primeru, bi po besedah Jerkičeve moral šrevzeti Zavod za zaposlovanje, saj se sedaj dogajajo zlorabe, ko delodajalci nadomestilo poberejo, delavci pa morajo še vedno delati.
Predlagajo znižanje DDV in zamrznitev cen
Poleg tega so sindikati predlagali še znižanje davka na dodano vrednost za osnovne potrebščine. Kritike na ta predlog so šle v smeri, da se cene ne bi znižale, saj bi trgovci le povišali marže. Jerkičeva na to odgovarja, da morajo obstajati mehanizmi, s katerimi bi tem, ki že tako nimajo konkurence, onemogočili takšno družbeno neodgovorno ravnanje. Obstajajo mehanizmi za nižanje marž, je poudarila in dodala, da bi bilo potrebno tudi zamrzniti cene osnovnih potrebščin, saj sedaj "letijo v nebo".
Jerkičeva je ob tem še opozorila, da trenutno ne poteka socialni dialog, saj vlada še ni imenovala svojih predstavnikov v Ekonomsko-socialni svet. To naj bi storila do konca meseca, tako da sindikati nadaljevanje socialnega dialoga pričakujejo v maju.
