Prvak SDS opeva katedralo, zvonove in domobransko pokopališče

Avtorica videospota Janševe pesmi poskrbela za blamažo

M.K.
6. 4. 2020, 19.30
Deli članek:

Premier Janez Janša je domovini poklonil pesem Najlepša si, ki je nastala pod njegovim peresom. V pesmi zapiše hvalnice vsaki izmed slovenskih pokrajin, medtem ko je na področju prestolnice omenil le katedralo in pokopališče domobrancev na Orlovem vrhu.

Posnetek zaslona
Vas levi fotografiji spominjata na Piran?

Predsednik vlade in SDS Janez Janša se je prelevil še v pesnika. Že lani je napisal besedilo pesmi z naslovom Najlepša si, v kateri opeva lepote Slovenije, pred kratkim pa je luč sveta ugledal tudi videospot. Glasbo je napisal Boštjan Cerar, pesem pa sta izvedla Korado & Boško z Domoljubnim bendom.

V videospotu pa je domoljubna avtorica in članica SDS Natalija Filipovič poskrbela za pravo blamažo. V posnetku se je namreč pojavila podoba hrvaškega Rovinja, zato so posnetek po objavi popravili.

»Pri montaži videa je prišlo do neljube napake, saj sem v dobri veri po avtentičnosti slike to kupila na portalu Shutterstock in ob tem verjela, da gre za sliko Pirana, kot je avtor napisal,« je pojasnila Filipovičeva. Komentar o tem, kako je lahko pravi domoljub ali kdo drug, ki je bil vsaj enkrat v življenju v Piranu, zamenjal slovenski biser za Rovinj, prepuščamo vam bralcem.

Domobransko pokopališče Orlov vrh

Bobo
Prvak SDS Janez Janša v besedilu pesmi ni omenil Triglava.

Napake se seveda dogajajo, prav gotovo pa Janša v besedilo pesmi ni po pomoti ali naključju uvrstil Orlovega vrha. Morda je manjše presenečenje, da Janša kot velik ljubitelj slovenskih gora ni omenil slovenskega očaka, Triglava. V besedilu seveda najdemo zvonove, katedralo in Boga, medtem ko sta iz »gorskega« sveta omenjena le primorski Snežnik in ljubljanski Orlov vrh.
V primeru slednjega gre za majhno jaso na skrajnem južnem delu ljubljanskega grajskega griča, na kateri je bilo med drugo svetovno vojno prvo posebno domobransko pokopališče.

Pred organizacijo Slovenskega domobranstva so domobrance pokopavali v domačih krajih. Z ustanovitvijo Slovenskega domobranstva konec septembra 1943 pa so v oblikovanih bataljonih sodelovali domobranci iz različnih predelov Slovenije. Manj kot tri mesece po ustanovitvi domobranske organizacije je v začetku decembra na Orlovem vrhu potekal že prvi pogreb. Prvi naj bi bili sicer pokopani domobranci iz Šentjerneja, medtem je zadnji pogreb na Orlovem vrhu po predvidevanjih potekal 30. aprila 1945, torej deset dni pred koncem druge svetovne vojne. Po evidenci vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je bilo skupno pokopanih 146 ljudi.

Kmalu po koncu vojne so posmrtne ostanke na Orlovem vrhu izkopali, kje so končali posmrtni ostanki, ni znano. Po osamosvojitvi so pobude civilnih združenj, da bi pokopališče na Orlovem vrhu uredili in postavili kapelo, bile tako politično zavrnjene kot tudi s sodno odločitvijo leta 1996. Več križev, s katerimi je poskušala civilna družba po letu 1990 opozoriti na pokopališče na Orlovem vrhu, je bilo uničenih. Jaso na Orlovem vrhu so Ljubljančani v preteklosti že izkoristili za piknike, ob njej pa je speljana sprehajalna pot po grajskem griču.

Spomenika ne bo

Zaradi Orlovega vrha sta se pred kratkim ostro sprla predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in ljubljanski župan Zoran Janković. Komisija namreč želi urediti domobransko pokopališče, a župan Janković temu kategorično nasprotuje.

»Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slo­venskega naroda. Domobranci so sode­lovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja. Partizani na drugi strani so sodelovali z zavezniki in skupaj pre­magali to zlo. Ljubljana je mesto heroj in tu spomenikov domobrancem ne bo,« je za Mladino pred časom zatrdil ljubljanski župan. Ob tem je še dodal, da bo občina na tem mestu še naprej odstranjevali križe in druga obeležja, ki jih občasno postavijo neznanci.