NA KOGA SE LAHKO OBRNETE? Za neposredno ogrožene ali za posredovanje informacij o nasilju v družini je na voljo telefonska številka 113 ali direktna telefonska številka Policijske postaje Ptuj: 02/780 91 00. Na voljo so tudi na ptujskem Centru za socialno delo Spodnje Podravje: 02/787 56 00. Žrtve nasilja, ki potrebujejo pomiritev, informacije in usmeritev, lahko kličejo ali pišejo tudi svetovalnici Kapljica: 070 445 660, kapljica@arsvitae.si, dežurni telefon SOS-telefon: 080 11 55, TOM-telefon za otroke in mladostnike 116 111 ali v TOM-telefon spletno svetovalnico https://www.e-tom.si/stopi-v-stik/.

»Šole so zaprle svoja vrata in marsikateremu otroku ne moremo več slediti. Prostori doma lahko hitro postanejo prostor utesnjenosti, ko se drug drugemu ne da izogniti, povečuje se lahko konfliktnost, ki lahko rezultira v agresivnosti,« ugotavlja Nina Koštomaj, vodja svetovalnice za žrtve nasilja Kapljica, ki deluje v sklopu društva Ars vitae.

»Predstavljajte si, da živite z nekom, s katerim vsakodnevno doživljate pekel. In en dan vam nekdo reče, da je treba zakleniti vrata vašega doma, da v naslednjih tednih ne boste mogli imeti stika z nikomer, razen s tem nasilnežem in s svojimi otroki, ki bodo ves čas z vama,« situacijo, v kateri se je lahko znašel marsikdo v teh časih, predstavlja Koštomajeva. Zato je pomembno vedeti, da imajo žrtve nasilja še vedno na voljo vse institucije, ki lahko poskrbijo za njihovo varnost – od policije do CSD in svetovalnic. Čeprav vse omenjene lahko pokličejo, je jasno, da je to v trenutnem stanju marsikomu zelo oteženo. Obstaja namreč veliko nevarnosti, saj je povzročitelj nasilja v neposredni bližini žrtve. To še lahko pospeši fizično nasilje. Koštomajeva, tudi na podlagi izkušenj iz Kitajske, pričakuje, da bo stresnih situacij v prihodnjih tednih več. Posebej jo skrbi nasilje nad otroki. 

CSD: Še vedno smo tu za vse žrtve nasilja

Tudi Jelka Ljubec, koordinatorica za področje nasilja iz ptujske enote Centra za socialno delo Spodnje Podravje, pravi, da obstaja velika verjetnost, da bodo naslednji tedni prinesli povečanje števila primerov nasilja v družini. Konkretnih številk, ki bi to nakazovale, še sicer nimajo, saj je od izolacije minilo premalo časa za resno analizo, a zato pričakovanja še zdaleč niso optimistična: »Ljudje so zdaj skupaj doma cele dneve. Pri marsikom je prisoten občutek stiske, strahu, tesnobe in depresije. Vse to vpliva na nasilje. Povsem mogoče je, da bo prihajalo tudi do nasilja v družinah, kjer tega do zdaj ni bilo. V vsaki krizni situaciji se napetost stopnjuje, kar pogosto rezultira v povečanju nasilja. Pomembno je, da žrtve vedo, da čeprav fizično delavci nismo v prostorih CSD, delamo normalno. Vsakodnevno smo dosegljivi. Naj žrtve zaradi trenutnih razmer nikakor ne mislijo, da nismo dostopni. Pokličejo nas lahko kadarkoli in dogovorili se bomo, kako naprej.« 

Ukrep #bodi doma bo imel posledice

Čeprav se vsi zavedamo pomena ukrepa #bodi doma, ta prinaša s seboj tudi finančno negotovost. Po izkušnjah Koštomajeve to pogosto vodi v uživanje alkohola in zdravstvene težave: »Ukrep povzročiteljem ponuja še več prostora za povzročanje nasilja. Lahko jim daje vtis, da nihče ne bo vzel resno njihovih vedenj, ker jih nihče ne vidi. Ukrep daje žrtvi nasilja še dodatno 'navodilo', da se ne sme umakniti od doma, zato je tudi podpora zanjo zdaj manj dosegljiva in ne več tako redna, kot je bila pred tedni.« 

Tudi zato vsem, ki vedo za nasilje v družini, polaga na srce, naj ukrepajo: »Odvzem redne podpore, ki so jo žrtve sicer pridobivale, in odvzem 'prostosti' za tiste, ki bi potrebovale zdaj odhod, je lahko zelo nevarno obdobje za še več nasilja v družini. Zato vas pozivamo, da ste v tem času pozorni na znake nasilja in ga nikakor ne spregledate, ker lahko na tak način rešite življenje ali spodbudite tiste, ki se želijo rešiti.«

V teh kriznih časih bo po mnenju Jelke Ljubec iz CSD Spodnje Podravje pozornost treba usmeriti še v eno področje: zaščito starostnikov. Pojavlja se namreč odsotnost skrbi zanje, pričakujejo, da bo tudi teh primerov vse več: »Po vsej verjetnosti bomo morali tisti, ki delamo v kriznih timih, izdelati scenarij, kako in kje za te ljudi zagotoviti nujne namestitve.«

Statistika policije: zatišje pred nevihto?

Iz podatkov policije še sicer ni razbrati povečanega števila primerov družinskega nasilja, a obe sogovornici opozarjata, da je to le zatišje pred nevihto. Primerjava zadnjih dveh koncev tedna trenutno še kaže povsem primerljivo število intervencij na področju PU Maribor, tudi v zasebnih prostorih. »Ta konec tedna je bilo sicer v primerjavi s prejšnjim nekoliko manj intervencij na javnih krajih, kar pripisujemo temu, da so mnogi prijavljali kršitve v zvezi z ukrepi za omejevanje koronovirusa,« pojasnjuje Miran Šadl iz PU Maribor. Zanimivo: največ intervencij je bilo opravljenih zaradi domnevno preglasne glasbe oziroma hrupa. 

V zasebnih prostorih so policisti PP Ptuj ta konec tedna opravili tri intervencije, v dveh primerih elementov prekrška niso ugotovili.

Kako se za štirimi stenami ubraniti nasilnika

Društvo Kapljica poziva posameznike, ki so žrtve nasilja v družini, da pokličejo policijo, CSD, svetovalne telefonske številke, uporabljajo spletne podporne strani in redno komunicirajo z drugimi. Svetujejo tudi, da ima vsaka žrtev varnostni načrt. In še povsem konkreten nasvet Koštomajeve: »Razmišljajte o tem, kdaj bi bilo dobro poklicati na pomoč (ko povzročitelj spi, ko je v drugem prostoru ...) in kam se boste takrat umaknili (na stranišče, v kopalnico, v prostor, ki ima okno, ki nima nevarnih predmetov, v garažo, v kletne prostore, ki imajo izhod, ali v ločen prostor doma ...), da se v času nevarnosti ne umaknete v prostore, kjer so trdi predmeti, orodje, noži ..., s katerimi vas storilec lahko poškoduje.«