Alarmantne razmere

Bo Slovenija odšla po poti Irana in izpraznila zapore?

S.S.
25. 3. 2020, 06.50
Posodobljeno: 25. 3. 2020, 09.02
Deli članek:

Na naše uredništvo se je s pismom obrnil pripornik s Povšetove, ki opozarja na alarmantne razmere znotraj zavoda. »Na vas se obračam v upanju, da javnosti prikažete, kaj se zares dogaja za rešetkami v slovenskih priporih,« je zapisal.

STA
Zaposleni in zaprti kašljajo drug po drugem, a se za to nihče ne zmeni ...

V slovenskih zaporih se že pregovorno spopadajo s kadrovskim pomanjkanjem in prenatrpanostjo, največ težav pa imajo v Ljubljani, kjer se soočajo s 148-odstotno prezasedenostjo kapacitet. »V sobi, namenjeni dvema osebama, dodajajo postelje, tako da na koncu na 17 kvadratnih metrih spi, je in ima manjše sanitarije kar pet oseb,« opozarja pripornik s Povšetove, ki želi ostati anonimen.

»Direktorji zavodov javnost lažno pomirjajo, da imajo za nove pripornike urejene 14-dnevne karantene, a to še zdaleč ni res. Vse prišleke takoj po prihodu namestijo med ostale pripornike. Organizacija je zelo slaba. Prav tako javnost pomirjajo, da poskušajo ob primeru suma okužbe na koronavirus zagotoviti izolacijo. Iz prve roke vam povem, da ni tako, prenatrpanost je žal res hud problem. Tako osebje kot priporniki lahko kašljajo eden po drugem, pa se nihče za to ne zmeni. V novicah je mogoče zaslediti, kako so vodstva posameznih zaporov v rednih stikih z zdravstvenim osebjem, ki obiskuje zavode, ter so v vsakem zaporu tudi dorečeni protokoli v primeru suma okužbe ali dejanske okužbe. Sliši se, kot da imajo vse pod nadzorom, v resnici pa pripornikom ne nudijo niti osnovnih dezinfekcijskih sredstev – ni razkužil, kaj šele rokavic ali mask. Prostori so neustrezno opremljeni, higienske razmere pa naravnost katastrofalne. Slušalk v telefonskih govorilnicah se dnevno dotika več sto ljudi, a jih nihče ne očisti. Do okužb lahko pride zelo hitro in vprašanje je, koliko ljudi je tam že bolnih.«

Kupovanje socialnega miru z mobikarticami

»V priporu imajo priporniki dvakrat na dan še vedno možnost izhoda na ograjeno dvorišče, kjer se jih na manjšem sprehajališču naenkrat zbere tudi po sedemdeset. Hodijo eden za drugim, priporočene varnostne razdalje 1,5 metra med njimi ni mogoče zagotoviti. Ob manjšem sprehajališču je tudi večje, ki pa ga iz meni neznanih razlogov žal ne uporabljajo. Morebitne izgrede so direktorji zavodov v zadnjih dneh začasno preprečili s podaritvijo Telekomovih kartic v vrednosti pet evrov. S tem so začasno umirili nejevoljo pripornikov, ki je nastala ob ukinitvi obiskov njihovih svojcev. Mislim, da je stanje alarmantno in se o tem premalo govori in obvešča javnost. Nihče se s tem ne ukvarja. Višje instance bodo težavo očitno videle šele, ko bodo priporniki začeli eden za drugim kazati simptome okužbe s koronavirusom. Kaj bo potem s 400 priporniki, mi ni jasno. Vzpostaviti karanteno tam je nemogoče. Ni mogoče razumeti, zakaj se vlada in sodišča ne posvetijo tudi temu, zakaj se ne sprejemajo začasni ukrepi in interventni zakoni. Iran je v prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa iz prenatrpanih zaporov že zdavnaj začasno izpustil več kot 54.000 zapornikov. Kaj še čaka Slovenija?«

Možnost predčasnega izpusta, prekinitve kazni

Na vse lokacije zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma so v preteklih dneh dostavili zaščitno opremo, kolikor so je dobavitelji v dani situaciji lahko zagotovili. 

Vlada je sicer že sprejela nekatere ukrepe, ki posegajo v delovanje zaporov. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja koronavirusa med drugim določa, da roki za začetek prestajanja zaporne kazni ne tečejo, obsojenci, ki bi morali za zapahe, lahko tako do nadaljnjega še uživajo v domači karanteni. Direktor zapora lahko zaradi preprečevanja širjenja epidemije za en mesec prekine prestajanje zapora obsojencu, pri katerem ni varnostnih zadržkov, kar predvsem pomeni, da ni begosumen in ne predstavlja nevarnosti za okolico. Zakon tudi določa, da lahko direktor zapora predčasno odpusti obsojenca, ki je največ šest mesecev pred iztekom kazni. Pri tem pa mora upoštevati veljavne določbe o pogojnem izpustu, torej da je obsojeni prestal dve tretjini kazni in se vzorno obnaša. Kot so nam pojasnili v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, omenjeni zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu in še ni stopil v veljavo, predvidoma se bo to zgodilo konec tedna. »Vezano na možnosti, ki so v zakonu, še noben obsojenec ni bil predčasno izpuščen oziroma ni bilo prekinitve prestajanja zaporne kazni,« so sporočili.