Na odločitev se je že odzval evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi, ki je zelo zadovoljen, da so članice dosegle politični dogovor. "To pošilja glasno in jasno sporočilo Zahodnemu Balkanu - vaša prihodnost je v EU," je tvitnil. 

Pozneje je Varhelyi na spletni novinarski konferenci izpostavil, da današnji dogovor znova utirja širitveni proces in dokazuje verodostojnost EU ter potrjuje zmožnost unije, da sprejema strateške odločitve tudi v tako težkih razmerah, kot je pandemija novega koronavirusa. Hrvaška državna sekretarka za evropske zadeve Andreja Metelko-Zgombić pa je izpostavila, da je to zgodovinska odločitev, ki pošilja zelo pomembno sporočilo celotnemu Zahodnemu Balkanu. 

Podpora ministrov je bila pričakovana, saj so članice v ponedeljek že dosegle dogovor o tem na veleposlaniški ravni. Uradna odločitev bo v skladu s prakso v času pandemije koronavirusa sprejeta po pisnem postopku, predvidoma v sredo. V četrtek naj bi jo potrdili še voditelji članic EU. 

Vrsta pogojev

Slovenijo je na videokonferenci zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, ki je izpostavil, da je to pomembno politično sporočilo državam regije, da imajo jasno perspektivo članstva v EU. "S tem se ohranja tudi verodostojnost EU in potrjuje njena sposobnost, da deluje in tudi v aktualnih kriznih razmerah sprejema pomembne odločitve," je še dodal. 

Albanija bo sicer pred dejanskim začetkom pogajanj, torej pred prvo medvladno pogajalsko konferenco, morala izpolniti še vrsto pogojev - sprejeti volilno reformo, zagotoviti transparentno financiranje političnih strank in volilnih kampanj, zagotoviti nadaljnje izvajanje pravosodne reforme ter dokončati vzpostavitev struktur za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, piše v osnutku sklepov, ki jih bodo po pisnem postopku potrdili ministri. 

Poleg tega mora Albanija še okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Kot pomembni prioriteti pa v uniji izpostavljajo tudi reševanje vprašanja neutemeljenih prošenj za azil in ustrezne spremembe medijske zakonodaje. 

Naslednji korak je priprava pogajalskega okvira. Evropska komisija obljublja, da bo to storila "čim prej". Nato morajo okvir potrditi članice in zatem se lahko skliče medvladno pogajalsko konferenco. Prva je običajno le simboličen uvod v pogajanja.

Na tej točki niso določili konkretnega datuma za prvo pogajalsko konferenco - ne za Severno Makedonijo ne za Albanijo, je povedal Varhelyi. V hrvaškem predsedstvu sicer zatrjujejo, da ju bodo sklicali "čim prej". 

Komisar pričakuje, da bo že ob objavi junijskega širitvenega svežnja, v okviru katerega bodo pregledali napredek kandidatk in potencialnih kandidatk na poti v unijo, mogoče ugotoviti, da Albanija izpolnjuje večino od zadanih pogojev, ki so po njegovi oceni sicer strogi in pravični. 

Zastoji

Širitveni proces Severne Makedonije in Albanije je bil dolgo v zastoju kljub vsakoletnim ocenam Evropske komisije, da sta državi izpolnili vse pogoje za naslednji korak, torej začetek pristopnih pogajanj. Severna Makedonija je celo spremenila ime, Albanija pa je izvedla korenito pravosodno reformo. 

Oktobra lani voditelji odločitve o začetku pogajanj z državama niso sprejeli zaradi nasprotovanja Francije, Nizozemske in Danske, ki je izviralo zlasti iz njihovih notranjepolitičnih razlogov. Ključni igralci v EU so to potezo označili za hudo zgodovinsko napako. 

Da bi tri skeptične države prepričala, naj podprejo začetek pogajanj s Skopjem in Tirano, je komisija nedavno predlagala reformo širitvenega procesa, ki sicer ne predvideva bistvenih novosti v procesu. Med nekaj novimi elementi je večji poudarek na reverzibilnosti procesa.