Po zadnjih podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji potrjenih 275 okužb z novim koronavirusom, opravljenih pa je bilo 7587 testiranj. Vsaj en primer okužbe so potrdili v 76 občinah, dva primera okužbe pa v 36 občinah, poroča STA. Epidemiološki podatki NIJZ kažejo, da 102 okužena prihajata iz osrednjeslovenske statistične regije, 48 iz jugovzhodne Slovenije, 38 iz savinjske, 25 iz podravske, 17 iz gorenjske, deset iz primorsko-notranjske in koroške, osem iz obalno-kraške, sedem iz pomurske, trije iz goriške in en iz posavske regije. Šest obolelih je tujih državljanov. Med obolelimi je 130 žensk in 145 moških.
Največ okuženih oseb, 96, je v starostni skupini od 30 do 49 let, 60 okuženih pa je starih med 16 in 29 let. V starostni skupini od 50 do 59 let so potrdili 56 primerov okužbe, med starejšimi od 60 let pa 44 okužb. Najmanj potrjenih okužb je med otroci in mladostniki, našteli so jih 19.
- Po seji Sveta za nacionalno varnost: Janez Janša napovedal stopnjevanje ukrepov
- V Sloveniji potrjenih 273 okužb s koronavirusom
"Situacija je bila v štartu podcenjena, da se je to, ne le v Sloveniji, pač pa tudi drugje obravnavalo kot malo hujšo gripo, kar se je izkazalo za napačno oceno," je dejal Gantar.
Kot je na začetku tiskovne konference pojasnil Tomaž Gantar, smo trenutno v obdobju, "kot ga še ni bilo," a v tem nismo sami, saj se z enakimi težavami soočajo tudi druge države. Dejal je, da ima zdravstveni sistem določene pomanjklivosti že vrsto let, saj da ni dimenzioniran za obseg težav, s kakršnimi se soočamo danes. Zato, pravi Gantar, so potrebni ukrepi in spremembe organizacijske narave, da bomo lahko obvladovali težave, s katerimi se trenutno soočamo. Omenil je še, da je prejšnja vlada razmere na začetku podcenjevala in da upajo, da se bodo zadeve umirile.
Po zadnjih podatkih, ki jih je navedel Gantar, je v Sloveniji uradno potrjenih 275 primerov okužbe, a verjetno jih je še petkrat več. V tem trenutku zadeve sicer obvladujejo, je še povedal. Vse državljane je še pozval, "naj se obnašajo kot da so okuženi." Pristojni upajo, da se bo stopnja naraščanja okuženih in obolelih uspela umiriti, da bi jo zdravstveni sistem obvladoval, torej da bi se bolniki z zapleti pojavili v daljšem časovnem obdobju, da bi jih lahko obravnavali.
Kako iz delovnega procesa umakniti rizične skupine
Gantar je ponovil, da so še posebej pozorni na domove starejših občanov in kronične bolnike. Priznal pa je, da "ni realno, da bi v nekaj dneh delovalo vse perfektno, delamo pa vse, da bi se zadeve izboljšalo." Kot enega od ukrepov je omenil mobilne enote, v katerih bi na primer testirali oskrbovance na domu, katerim tako ne bi bilo treba hoditi v zdravstvene ustanove.
V naslednjih dneh se mu zdi ključno dati navodilo, kako zaščititi in iz delovnih mest umakniti rizične skupine, torej starejše od 55 let in ljudi s kroničnimi boleznimi.
Testiranje
Beovićeva je najprej ovrgla kritike, da po zadnjih ukrepih vlade v Sloveniji ne izvajamo dovolj testov. Kot je pojasnila, ukrep, da se ne testira vseh, v tem trenutku ne pomeni manjšega števila testov. Statistike namreč kažejo, da je v zadnjih nekaj dneh število testov naraslo, in sicer na približno 1000 testov dnevno. Poudarila je, da ne testirajo blago bolnih, ki bi prehlad lahko dobili kjer koli in za katerega bi lahko bil kriv kateri koli virus. Ob tem je znova poudarila, naj ti ostanejo doma, da te okužbe ne bodo širili. Testirajo pa vse, ki potrebujejo pregled pri zdravniku zaradi morebitne napotitve v bolnišnico, vse varovance v domovih za starejše, ki se soočajo z okužbo dihal, ter bolnike, ki so morda zaradi kakšne druge diagnoze sprejeti v bolnišnico in imajo sočasno okužbo dihal. Testi se izvajajo tudi pri ljudeh, ki so že v bolnišnici iz katerega drugega razloga, pa se jim razvije okužba dihal, je še povedala po poročanju STA. Bolnike, ki imajo to okužbo, ločijo od ostalih, da ne pride do prenosa.
Dotaknila se je še pomislekov, ki jih imajo mnogi zaradi nasvetov iz tujine. Zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) namreč svetuje, da je treba testirati, testirati in testirati. Kot je dejala, je testiranje marsikje po svetu, kot denimo v ZDA, še na začetku. Podobno je na Hrvaškem, kjer je število pozitivnih še nizko, govorijo pa o izbruhu epidemije. Beovićeva pravi, da niso uspeli hitro vzpostaviti takega sistem, kot smo ga vzpostavili mi v Sloveniji. Zato "mantra", da je treba veliko testirati, veliko manj velja za Slovenijo, kot druge države. Bistveno je, da človek z okužbo dihal ostane v izolaciji, je še dejala.
Ponovila je tudi, da je najvišja smrtnost resnično med ljudmi v pozni starosti, a da je tudi med 60-letniki visoka (po do zdaj dostopnih podatkih med 3 in 4 odstotki). Za konec je dejala še, da so trenutni ukrepi videti radikalni, a da v enem tednu še ne bodo prinesli izboljšanja, namenjeni so namreč temu, da epidemijo omilimo, upočasnimo, hkrati pa povečujemo kapacitete slovenskega zdravstva. Iz razmer v tujini je namreč mogoče sklepati, da so razlike lahko ogromne. V okoljih, kjer se je koronavirusna bolezen širila hitro, so razmere precej slabše kot v okoljih, kjer se je širila počasi.
