V zadevah, ki se neposredno nanašajo na zdravje, Evropska komisija neposredno svetuje upoštevanje priporočil ECDC, ki svetuje čim širše testiranje. Enako priporočajo WHO in kitajski zdravstveni delavci na podlagi svojih izkušenj, je poudaril Lenarčič. Tako priporočajo tudi tisti, ki se s tem virusom razmeroma uspešno soočajo, kot sta Singapur in Južna Koreja.
V Sloveniji so sicer testiranje omejili. Vodja strokovne skupine, ki zagotavlja podporo vladnemu kriznemu štabu za zajezitev in obvladovanje epidemije, infektologinja Bojana Beović je na primer pred dnevi pojasnila, da ni več treba testirati vseh kontaktov okuženih.
"Ne vem, na čem temelji odločitev slovenske vlade, a priporočila pristojnih ustanov, WHO in ECDC, so, da se testira čim širše, da se nemudoma osami tiste, ki so na testu pozitivni, da se sistematično sledi stikom teh oseb in da se da v karanteno vse ljudi, s katerimi je bila okužena oseba v stiku," je izpostavil Lenarčič.
Je obdobje lahkomiselnosti končano?
Komisar je sicer poudaril, da se v danih izjemnih razmerah ne sme izgubiti izpred oči dveh preprostih dejstev. Prvo je, da se ta virus izjemno hitro širi. "Hitrost širjenja tega virusa je presenetila vse, tudi mnoge epidemiologe, ki so gradili na izkušnjah iz nekaterih prejšnjih epidemij, na primer sarsa, ebole in mersa," je pojasnil.
"Drugi problem je pa, da ljudje do nedavnega položaja niso vzeli dovolj resno. Veliko je bilo lahkomiselnosti. Zdaj je obdobje lahkomiselnosti, upam, končano, je pa dolgo trajalo," je opozoril Lenarčič, ki sicer meni, da lahko izredni ukrepi, ki se zdaj sprejemajo, ob ustrezni zavesti javnosti začnejo učinkovati v tednu ali dveh.
Povsod premajhne zaloge
Lenarčič je izpostavil tudi obžalovanje, da se ni hitro upoštevalo priporočil komisije ob začetku izbruha virusa, naj se članice pripravijo na epidemijo ter naj zagotovijo dovolj zmogljivosti in materiala. Pozneje se je izkazalo, da so praktično v vseh članicah zaloge zaščitnih sredstev majhne.
Komisija je po njegovih besedah takoj začela ukrepati za izboljšanje stanja. V teku so trije projekti skupnega javnega naročila, ki ga vodi komisija in pri katerih sodeluje večina članic. Gre za skupno nabavo zaščitnih sredstev, respiratorjev, laboratorijske opreme in kompletov za testiranje.
Prav danes pa so po Lenarčičevih besedah dobili soglasje članic, da začnejo vzpostavljati evropsko strateško rezervo medicinskih sredstev, na primer zaščitnih sredstev, laboratorijske opreme in v perspektivi tudi cepiva za vse primere, ko se bo EU soočala z zdravstveno grožnjo čezmejne značilnosti.
