Zaslišanje

Zelena luč še za štiri kandidate za ministre

J.P./STA
11. 3. 2020, 15.42
Posodobljeno: 11. 3. 2020, 21.42
Deli članek:

Boštjan Koritnik, Andrej Šircelj, Aleš Hojs in Aleksandra Pivec so uspešno prestali zaslišanje pred pristojnima odboroma.

Bobo
Zaslišanje kandidatov za ministre

Danes so se nadaljevala zaslišanja kandidatov za ministre v vladi Janeza Janše.

Primož Lavre
Aleksandra Pivec

Za ohranitev kmetijstva in podeželja

Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je dobila zeleno luč na današnji predstavitvi pred odborom DZ za kmetijstvo. Podprlo jo je 11 poslancev, pet jih je bilo proti.

Pivčeva je v predstavitvi napovedala nadaljnja prizadevanja za ohranitev kmetijstva in podeželja, ki pa morata slediti trendom. Med njimi je trajnostni razvoj, ki po njenem mnenju prinaša tudi možnosti za krepitev dodane vrednosti.

Poslance je med drugim zanimalo, kakšno je stališče Pivčeve o rabi glifosata. Kot je dejal Edvard Paulič (LMŠ), bi radi izvedeli, kaj bo Slovenija naredila, če ne najde alternative temu herbicidu. Pivčeva je poudarila, da zagovarja prepoved uporabe glifosata, a je treba najprej najti ustrezne alternative. Teh zaenkrat še ni.

Tomaža Lisca (SDS) je zanimalo, ali Pivčeva načrtuje spremembe pri delovanju družbe Slovenski državni gozdovi. Odgovorila mu je, da je nekaj pozitivnih premikov že bilo narejenih, še vedno pa niso potrdili strateškega načrta, ki čaka na vladi. "Čaka nas še kar nekaj dela, da bomo poslovanje spravili na optimum," je dejala.

Odgovarjala je tudi na vprašanja v zvezi z uporabo konoplje v medicinske namene. Kot je povedala, se pri tem vprašanju usklajujejo z ministrstvom za zdravje kot nosilnim ministrstvom. Če pride do odločitve o dovoljeni uporabi v medicinske namene, lahko pripravijo zakonodajo o tem, je dodala.

Zelo ostra pa je bila do najverjetnejše kmetijske ministrice nove vlade Violeta Tomić iz Levice. Ocenila je, da je Pivčeva od vseh ministrov in ministric v odhajajoči vladi Marjana Šarca "delala najmanj, in še to zelo počasi".

"Odbor za kmetijstvo v teh skoraj dveh letih ni obravnaval niti enega samega samcatega predloga zakona s področja kmetijstva," je dejala. Edina dva, ki sta prišla, sta bila prejšnji teden sprejeta novela zakona o divjadi in lovstvu in novela zakona o zaščiti živali, iz katere pa so v postopku usklajevanja "letele vse zares pomembne določbe".

"Smo pa lahko videli, da je bila v času tega ministrovanja ter ko je bila državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zelo aktivna na drugih projektih, pri katerih je očitno zaslužila 36.600 evrov letno - poleg plače, ki jo je prejemala. Ne moremo reči, da ne dela, ampak ne dela za nas, ampak očitno zase," je bila kritična Tomićeva.

Pivčeva je njene očitke zavrnila in dejala, da je ministrstvo pripravilo skoraj deset zakonov. "Delo ministrstva se sicer ne bi smelo meriti po številu pripravljenih zakonov, temveč po njihovi kakovosti," je dodala. Glede očitkov o dodatnem zaslužku s projekti pa je zagotovila, da ni niti ene ure tega dela opravila v času ministrovanja.

Bobo
Boštjan Koritnik

Razpad enotnega plačnega sistema

Kandidat za ministra za javno upravo Boštjan Koritnik je z 11 glasovi za in sedmimi proti uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. 

Kandidat je že v predstavitvi napovedal nadaljevanje razprave o anomalijah plačnega sistema v javnem sektorju. Po njegovem mnenju je ena od rešitev tudi ustreznejše variabilno nagrajevanje, pri čemer je izziv povečati variabilni del mase za plače, ne da bi se povečal skupni obseg plač.

Več poslancev je zanimalo, kako namerava zagotoviti, da bodo za variabilni del plač javnih uslužbencev zagotovljena dodatna sredstva, ter ali racionalizacija v javni upravi pomeni odpuščanja. Koritnik je zatrdil, da racionalizacija ne pomeni odpuščanj, pač pa preusmeritev kadrov na področja, ki so kadrovsko podhranjena. Pri tem je večkrat izpostavil inšpekcijske službe.

Za ohranitev enake mase plač ob variabilnem nagrajevanju pa bi bilo treba opredeliti bolj določna merila za posamezna delovna mesta. Ker pa ocenjevanja dela ne moremo popolnoma objektivizirati, bo tu ključna vloga predstojnikov, ki morajo prevzeti večjo odgovornost, je dodal. Na vprašanje Nataše Sukič (Levica), ali bi z nagrajevanjem nekaterih ob isti plačni masi morali drugim tudi kaj odvzeti, je odvrnil, da bolj logično, kot je sama povedala, se ne da: "Če nekomu daš, moraš drugemu vzeti". Ob tem pa je poudaril, da tudi v javnem sektorju vsi niso nadpovprečni.

Ker je kandidat za ministra za obrambo Matej Tonin na torkovem zaslišanju izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema, ga je Nik Prebil (LMŠ) vprašal, ali namerava izločiti posamezne poklicne skupine. Po Koritnikovih besedah bi vsak izstop pomenil razpad sistema, če ne bi bilo o tem širokega soglasja tako politike kot vseh deležnikov. Zato to ni le vprašanje za ministrstvo za javno upravo, ampak je potrebna širša poglobljena razprava, je dodal.

Več poslancev ga je spraševalo tudi o spremembah volilne zakonodaje. Ob tem je poudaril, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovati, zato je eden od njegovih ciljev, da bodo naslednje državnozborske volitve izpeljane na podlagi nove zakonodaje. Spomnil je, da zadnji predlog novele zakona o volitvah v DZ ni dobil zadostne podpore, zato pričakuje, da se bodo nadaljevala usklajevanja pri predsedniku republike, pri čemer bo ministrstvo za javno upravo opravilo podporno vlogo.

Nekateri člani odbora, med njimi Maša Kociper (SAB) in Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), so želeli konkretno pojasnilo, kakšnemu predlogu sprememb volilne zakonodaje je naklonjen. Povedal je, da je njegovo stališče enako kot stališče SMC, torej podpira ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. "Znotraj koalicije pa se bodo preverjala različna stališča," je dodal.

Glede na to, da je v koalicijski pogodbi napovedana krepitev avtonomije občin, je poslanko SD Bojano Muršič zanimalo, kako se namerava tega lotiti ter kakšno je njegovo stališče do predlaganega zakona o finančni razbremenitvi občin. Koritnik je omenjeni zakon izpostavil kot pozitiven primer, ali pomeni tudi pravo rešitev, pa je po njegovih besedah še prezgodaj napovedati.

Ker je Koritnik član delovne skupine za pripravo osnutkov pokrajinske zakonodaje, ga je več članov odbora povprašalo glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo še v tem mandatu ter o oceni finančnih posledic. Kandidat ni preveč optimističen, da bi jim to uspelo v dveh letih. S finančnimi posledicami se, kot je dejal, v delovni skupini niso ukvarjali, saj je treba najprej določiti pristojnosti. Sam sicer pokrajine vidi kot enote, ki se bolj "zažirajo" v državne funkcije kot funkcije lokalne samouprave, ne želi pa "prejudicirati konsenza, ki mora biti politični".

Bobo
Aleš Hojs

Zagotavljanje varnosti

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je po približno petih urah razprave prestavitev kandidata za notranjega ministra Aleša Hojsa ocenil kot ustrezno. Za takšen sklep je glasovalo 11 članov odbora, proti pa jih je bilo osem.

Hojs kot ključno nalogo ministrstva in policije vidi zagotavljanje varnosti, tako osebne varnosti vsakega državljana kot širše skupne varnosti.

Med ukrepi za zagotovitev varnosti je med drugim izpostavil zavarovanje državnih meja. "Prioritetno bomo zavarovali meje, a ne zaradi migrantskega vala, ampak koronavirusa, ki je je resna in konstantna grožnja," je dejal.

Kljub temu, da se je število policistov v zadnjih letih zmanjšalo, ocenjuje, da trenutna kadrovska zasedenost policije v trenutnih razmerah zadostuje za ustrezno zavarovanje meja, a morata biti izpolnjena dva pogoja - da je policija ustrezno opremljena in da so deli meje, ki so najbolj rizični, ustrezno tehnično varovani.

Izrazil je prepričanje, da je treba nadaljevati zapiranje južne meje in da je treba panelno ograjo postaviti na vseh delih, kjer je največja nevarnost za vdor morebitnega novega migrantskega vala. "Gre za nujno preventivo, ki v ničemer ne bo preprečevala običajnega pretoka blaga in ljudi, bo pa že v osnovi zavračala ideje o nezakonitih prestopih meje kogar koli in kjer koli," je dejal.

Da bi lahko policija učinkovito zavarovala južno mejo, bo morala po prepričanju Hojsa dobiti nova pooblastila, zato namerava DZ zaprositi za spremembo dveh ali treh ključnih zakonov. Prvi je zakon o tujcih, "kjer se je vse spremenilo z zadnjo odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasno povedalo, da ima država možnost, da si predpiše zakon tudi tako, da je v masovnih prehodih, ko država nima zadosti kadrovskih in drugih možnosti, mogoče te stvari izvajati tudi neindividualno". "Tak zakon bo relativno kmalu na vaših mizah, pri čemer upam, da bo mogoče najti ustrezen dogovor," je dejal.

Relativno hitro bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti tudi zakon o mednarodni zaščiti. Ko namreč nekdo prihaja iz varne države in pri nas vlaga prošnjo za mednarodno zaščito, je treba takšno prošnjo zavreči, saj ni nobenega razloga, da jo vlaga, je dejal.

Po njegovem mnenju bi bilo treba spremeniti tudi zakon o obrambi, in sicer na način, da bi lahko policiji pri migracijah pomagali tudi tisti deli vojske, ki že imajo delno policijska pooblastila, npr. vojaška policija. Ni pa za to, da bi policijska pooblastila kar na splošno prenesli v vojsko. Kar pa, kot je dejal, ni več v njegovi pristojnosti.

Med načrtovanimi ukrepi je navedel tudi prizadevanja za administrativno razbremenitev policije. Med drugim se bo zavzel, da se policiste na terenu opremi s tabličnimi računalniki ter da se odpravi nerazumljivo pretirano ščitenje osebnih podatkov v izrednih razmerah. Glede morebitne reorganizacije policijskih postaj in policijskih uprav pa je dejal, da je ta smiselna tam, kjer se je pokazalo, da je ukinjanje postaj poslabšalo varnost. "Policista je treba vrniti tja, kjer ga ljudje najbolj čutijo, to je v lokalno okolje," je dejal.

Bistvene spremembe Hojs pričakuje pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, pri čemer je bil kritičen do Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). "Ni mogoče reči, da kriminalisti NPU ne opravljajo svojega dela, dejstvo pa je, da to delo ni najbolj učinkovito," je ocenil.

V koaliciji so po njegovih besedah dogovorjeni, da bo vsak minister pripravil tudi predloge, ki bi jih izvedli skupaj. Sam namerava tako že v kratkem po vzoru Avstrije predlagati uvedbo avtocestne policije in združitev vseh organov, ki se ukvarjajo z nadzorom prometa. Pozvati namerava tudi k proučitvi kaznovalne politike za prekrške v prometu. Sam namreč meni, da bi morala biti višina kazni odvisna od prihodkov prekrškarja.

Bobo
Andrej Šircelj

Stabilnost in vzdržnost javnih financ

Kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za finance. 

Šircelj je kot prvi cilj, za katerega se bo zavzemal na ministrskem položaju, če bo imenovan, izpostavil stabilnost in vzdržnost javnih financ. "Stanje na tem področju je ugodno," je ugotovil in dodal, da je tako za leto 2020 kot za leto 2021 predviden presežek v vseh blagajnah javnih financ. Prav tako je predvideno nadaljnje zniževanje javnega dolga in zneska plačil obresti, je bil zadovoljen.

"A na javne finance je treba pogledati v luči novega koronavirusa, ki ne izbira držav," je menil. Virus je povzročil ekonomski šok tako na strani ponudbe kot povpraševanja povsod po svetu in kaže, da tako svet kot Evropo vsaj za nekaj četrtletij peha v recesijo. Koliko časa bo ta trajala, je po njegovem mnenju odvisno od tega, kako hitro bomo lahko virus omejili.

Zato bo treba narediti rebalans državnega proračuna. "Proračun mora biti razvojen, v smeri, da podjetja čim prej izidejo iz te krize in bodo lahko najhitrejša in najboljša na trgu," je o rebalansu dejal Šircelj. Napovedal ga je že zelo kmalu, do poletja.

V okviru spopada s krizo zaradi koronavirusa namerava najprej oceniti, kaj to pomeni za finančni sistem, ter takoj zagotoviti denar za nakup najnujnejše opreme, ki se uporablja za zdravje ljudi. "Likvidnega denarja je dovolj, težava je le, da smo pozni in so cene medtem zrasle," je dejal. Zagotoviti je treba tudi dodatne vire sredstev.

Da bi zagotovili zadostna finančna sredstva za spopad z virusom, bi Šircelj razrahljal fiskalno pravilo. "Kot minister bom spoštoval fiskalno pravilo, a zakon določa merila za izjemne okoliščine," je dejal in menil, da epidemija novega koronavirusa zagotovo je izjemna okoliščina. Bo pa ob tem treba narediti tudi načrt, kdaj se bo povečano porabo poravnalo in iz katerih virov.

Rebalans pa bo treba pripraviti tudi zato, ker proračuna za leti 2020 in 2021 po njegovih informacijah ne vsebujeta vseh odhodkov. Ti naj bi bili načrtovani za 350 milijonov evrov prenizko; med drugim naj bi manjkalo 150 milijonov evrov za socialo ter 100 milijonov evrov za plače učiteljev.

"Prva naloga bodočega ministra bo, da pogleda, ali so vse številke točne," je poudaril. Na podlagi te ocene bo nato začrtal finančno in ekonomsko politiko, ki jo bo pod njegovo taktirko vodilo finančno ministrstvo.

Na področju upravljanja državnega premoženja je spomnil na načrte iz koalicijske pogodbe o ustanovitvi pokojninsko-demografskega sklada, na katerega bi se preneslo državno premoženje z namenom zagotavljanja sredstev za izplačilo pokojnin. "Na upokojence smo nekoliko pozabili, demografija ni ugodna, prebivalstvo se stara in zato potrebujemo nove vire," je dejal. Na sklad bi prenesel vsa podjetja v državni lasti, "ne vem pa, ali se bodo vsi strinjali s tem".

Glede davčne politike je dejal, da Finančna uprava RS ne more biti le represivni organ, še posebej ne takrat, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. V določenih primerih bi moral zadoščati opomin, je menil in dodal, da je treba davčne postopke administrativno razbremeniti.

Napovedal je prenovo davčne zakonodaje. Predlog sprememb pri obdavčitvi tako fizičnih kot pravnih oseb bo pripravila posebna delovna skupina in Šircelj danes o podrobnostih še ni govoril, je pa poudaril, da koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva. S tem je marsikoga presenetil, saj je SDS kot opozicijska stranka v DZ večkrat prišla s takšnimi predlogi. "Seveda, kot opozicija smo na ta način delovali," je komentiral danes.

Sam sicer ocenjuje, da bi morala biti splošna davčna olajšava pri dohodnini takšna, da bi vsakemu omogočila nakup življenjskih potrebščin, to je okoli 7000 evrov. A če to storimo, je treba na drugi strani zagotoviti več denarja ali pa zmanjšati potrošnjo in narediti rebalans, je opozoril. Enako velja za vse ostale davke, medtem ko pri uravnavanju trošarin vlado omejuje evropska direktiva.

Članom odbora tako konkretnih predlogov glede davčnih sprememb ni predstavil, dejal je le, da bo omenjena delovna skupina preučila veljavno ureditev, tako glede davka na dodano vrednost in dohodnine kot tudi davčnih blagajn in obdavčitve tistih, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, kjer je težava predvsem Avstrija. "Glede davčne politike razumem razočaranje, da ukrepov, ki smo jih predlagali zadnji dve leti, ni, bomo pa še enkrat preučili," je dejal.

Med svojimi cilji na položaju ministra je navedel še izboljšanje bonitetne ocene Slovenije in povečanje izkoriščenosti evropskih sredstev.

Marka Bandellija (SAB) je razočaral. "Povedali niste nič," je dejal in ga opozoril, da bo predlog iz koalicijske pogodbe o možnosti koriščenja devet dni bolniškega dopusta brez zdravniškega potrdila letno imel močne ekonomske posledice, saj jo bodo vsi izkoristili. "To je vaša teza, jaz mislim, da je večina ljudi poštenih," mu je odgovoril Šircelj.

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo 11 poslancev, osem jih je bilo proti.