Macron odločitev Slovenije o zaprtju meje z Italijo označil za zelo slabo
A.S./STA
10. 3. 2020, 21.04
Posodobljeno: 10. 3. 2020, 21.57
Deli članek:
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da je odločitev Slovenije o zaprtju meje z Italijo zaradi koronavirusa slaba. Kritičen je bil tudi do ukrepov Avstrije, ki je prepovedala vstop iz Italije. Voditelji EU so medtem po videokonferenci o ukrepanju za zajezitev koronavirusa obljubili, da bodo storili vse v pomoč evropskemu gospodarstvu.
Profimedia
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da je odločitev Slovenije o zaprtju meje z Italijo zaradi koronavirusa slaba.
"Mislim, da so to zelo slabe odločitve," je po telekonferenci z voditelji EU povedal Macron glede ukrepov, ki sta jih sprejeli Slovenija in Avstrija.
Premier Marjan Šarec je namreč danes naročil ministrstvoma za zdravje in za notranje zadeve, naj Slovenija po vzoru Avstrije zapre mejo z Italijo. Avstrijci so namreč že predhodno uvedli prepoved vstopa v državo iz Italije. Izjema so avstrijski državljani, ki se vračajo v domovino, ter osebe z zdravniškim potrdilom. Vsi Avstrijci, ki se bodo vrnili iz Italije, bodo morali ob prihodu v domovino v 14-dnevno karanteno.
Po neuradnih informacijah Evropske komisije za zdaj ni še nobena država članica obvestila o načrtih za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah zaradi novega koronavirusa.
Oblasti na Dunaju in v Ljubljani so se za takšne ukrepe odločile, potem ko je v Italiji zaradi hitrega širjenja novega koronavirusa začela veljati karantena za celotno državo. Vsaj za dva tedna bodo tam zaprte vse izobraževalne ustanove. Prebivalci se lahko gibajo po državi le zaradi poslovnih ali zdravstvenih razlogov.
Tako drastični ukrepi v Franciji še niso potrebni
Macron je zvečer na novinarski konferenci v Parizu pojasnil, da tako drastični ukrepi kot jih je sprejela italijanska vlada v Franciji trenutno še niso potrebni. Če bo potrebni v prihodnjih dneh, pa bi jih lahko sprejela tudi Francija. "Sprejemamo ustrezne ukrepe," je poudaril.V Franciji se je sicer doslej z virusom okužilo 1784 ljudi, 33 jih je umrlo, navaja tamkajšnje ministrstvo za zdravje.
Po telekonferenci z voditelji EU je francoski predsednik povedal še, da so države članice unije pripravljene skupaj sprejeti ukrepe, da bi "se izognili kakršnikoli obliki finančne ali ekonomske nestabilnosti".
Voditelji EU obljubljajo vse v pomoč evropskemu gospodarstvu pred koronavirusom
Vzpostavili bodo naložbeni sklad za odzivanje na koronavirus, ki bo namenjen v pomoč zdravstvenemu sektorju, malim in srednjim podjetjem in ukrepom na trgu dela. Takoj bo zanj na voljo 7,5 milijarde evrov, nato pa naj bi dosegel vrednost 25 milijard evrov, je pojasnila von der Leynova.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da bo EU v bitki s koronavirusom uporabila vsa sredstva, ki so potrebna, še zlasti za preprečitev učinkov na likvidnost ter v podporo malim in srednjim podjetjem in posebej prizadetim sektorjem in zaposlenim.
Reuters
"Uporabili bomo vsa razpoložljiva orodja za to, da evropsko gospodarstvo preživi to nevihto," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Potrebna bo tudi prožnost pri uporabi pravil o državnih pomočeh in proračunskih pravil, opredeljenih v paktu o stabilnosti in rasti, je še izpostavil Michel.
Opredelili štiri prioritete
Voditelji so sicer opredelili štiri prioritete. Poleg pomoči gospodarstvu so to še preprečevanje širjenja virusa, tudi z dosledno izmenjavo vseh pomembnih informacij, zagotavljanje zadostnih količin zdravstvene opreme in spodbujanje raziskav.
Evropska komisija bo analizirala potrebe po zaščitni opremi, proizvodnjo in distribucijske zmogljivosti ter pripravila pobude za preprečitev pomanjkanja opreme, zlasti zaščitnih mask in opreme za varovanje dihal.
Poleg tega bo imela komisija dnevne telekonference z zdravstvenimi oziroma notranjimi ministri ali obojimi, zbrala pa bo tudi skupino virologov in epidemiologov, ki jo bo usmerjal pri ukrepanju.
Do konca tedna bo komisija pripravila podrobna pojasnila za članice glede uporabe pravil o državnih pomočeh ter pakta o stabilnosti in rasti, je napovedala von der Leynova.
Je to začetek konca schengna?
Ne von der Leynova ne Michel na novinarski konferenci nista želela odgovoriti na vprašanja, ali so katere članice napovedale dodatne ukrepe na mejah ali podobne ostre ukrepe za zajezitev širjenja virusa.
V Bruslju že vseskozi poudarjajo, da morajo biti ukrepi sorazmerni ter temeljiti na znanstvenih dognanjih in zdravstvenem nasvetu. Von der leynova pa je danes izpostavila tudi, da razume razloge za sprejemanje ostrih ukrepov, saj da je cilj upočasniti širjenje za razbremenitev zdravstvenega sektorja.
Na konkretno vprašanje, ali ne pomeni zapiranje notranjih meja v schengnu - za to se je danes odločila tudi slovenska vlada - začetek konca schengna, je von der Leynova odgovorila, da se bodo tesno usklajevali in da so s tem namenom vzpostavili redne telekonference z notranjimi ministri.
Reuters
