Zbiratelj

FOTO: Jože ne more nikoli reči, da je brez denarja

L. Markelj / Dolenjski list
12. 1. 2020, 07.44
Posodobljeno: 12. 1. 2020, 09.04
Deli članek:

Jože Grubar iz Gorenjega Vrhpolja ne more nikoli reči, da je brez denarja, tudi če bi mu zmanjkalo evrov.

L. Markelj / Dolenjski list
Se še spominjate inflacije? Denarja kot solate, z desetimi ničlami, a koliko vreden?

Je namreč strasten zbiratelj starega denarja in premore ga že lepo zbirko, na katero je lahko upravičeno ponosen.

Poleg denarja iz tujih držav in starih valut (jugoslovanski denar) zbira tudi spominske kovance, ki jih Slovenija izda le ob posebnih priložnostih.

Ima okrog 600 različnih kovancev in 160 različnih bankovcev iz 56 držav z vseh celin sveta: največ iz Evrope, drugače iz Afrike, Amerike, Avstralije, Azije ... Star denar ima lepo arhiviran in dokumentiran v albumih, ki jih vsako leto pridno dopolnjuje. Da zbira star denar, vedo predvsem njegovi prijatelji in znanci, saj je Jože svoj konjiček do zdaj razkril le vaščanom oziroma članom Turističnega društva Vrhpolje, ko je nekoč pripravil razstavo na enem od njihovih tradicionalnih piknikov. Pred kratkim pa je svojo numizmatično zbirko širšemu občinstvu pokazal na prvi samostojni razstavi v avli Kulturnega centra Primoža Trubarja v Šentjerneju ter požel čestitke in občudovanje. Jože, po poklicu mizarski tehnik, vrsto let zaposlen v šentjernejskem Podgorju, od lanskega avgusta pa je upokojenec, se z zbiranjem starega denarja ukvarja že 36 let. Kot otrok je začel zbirati značke, ima shranjeno vso osnovnošolsko zbirko, nad denarjem pa se je navdušil med služenjem vojske v Mariboru leta 1980, ko si je sam sešil usnjeno denarnico. Še danes jo hrani. V tistih letih so nekateri njegovi kolegi odšli služit denar z delom na ladji in leta 1984 mu je eden od njih prinesel prvi ameriški dolar. Tako se je začelo.

L. Markelj / Dolenjski list
Zbiratelj Jože Grubar z ženo Suado in eno od hčera Jasmino. Damjana je bila žal odsotna.

Avstralski dolar Koželjeve mame

Kamor je šel na potovanje, nikoli ni domov prišel brez denarja tujih valut, darovali so mu ga tudi mnogi sorodniki, znanci, prijatelji ... Poleg prvega ameriškega dolarja ima zanj posebno vrednost avstralski dolar Koželjeve mame, ki mu ga je darovala, ko je tja odpotovala k sestri. Spominja se tudi, da mu je kolega prinesel rale z nogometnega prvenstva v Južni Afriki in še od drugod, sodelavec denar iz Irske in podobno. »Vsak denar skriva za seboj zgodbo in tudi te so mi dragocene. Vodim arhiv darovalcev – kdo in kaj mi kdaj prinese. Vsem sem res izredno hvaležen, brez njih moja zbirka ne bi bila tako bogata,« je povedal Jože Grubar, ki je obiskoval tudi bolšje sejme v Nišu. Tako v njegovi zbirki ne manjka nekdanjega jugoslovanskega denarja. Ob ogledu starih bankovcev so se obiskovalci njegove razstave lahko spominjali »starih časov« in Tita, Gadafija, Huseina, Lenina …, pa princese Diane, predsednika Obame. Med starejši denar iz njegove zbirke spada kovanec iz leta 1769, ki mu ga je poklonil znanec Ivan Kegljevič, ki ga je med okopavanjem našel na svoji njivi, pa srebrnik iz srednjega veka. Jože, ki hrani slovenske tolarje, ki so bili v obtoku kratek čas, zelo ceni tudi evro. »Kakšen napredek pomeni za vse nas. Če pomislim, da smo morali ob obisku naših sosednjih držav kupovati marke, franke, šilinge, lire, zdaj pa z evri prideš do Portugalske brez menjav.«

L. Markelj / Dolenjski list
Razstava starega denarja je bila za obiskovalce zanimiva.

Gasilec s srcem

Kupuje tudi spominske kovance, ki jih izdaja naša država ob posebnih priložnostih, in premore že lepo zbirko. »Spoštujem pomembne Slovence, ki so vsak na svojem področju veliko naredili,« je dejal in omenil Plečnika, Cankarja, Prešerna, Kobilco … V njegovi zbirki ne manjka niti posebna denarna valuta kostanj in ježice – da, gre za denar (bankovce in drobiž) iz bližnje Kostanjevice na Krki, ki so ga izdali leta 1992 za pusta. Jože, ki star denar zbira le ljubiteljsko in ni član nobenega društva, bo pri svojem konjičku še ostal. Pri tem ga k sreči podpira družina. Skozi denar spoznava bližnje in daljne dežele, obenem pa mu vse to dela veliko zadovoljstvo. A tudi sicer ima Jože zelo spoštljiv odnos do denarja. Se pa sprašuje, kaj bo zbiral v prihodnosti – plastičen denar, kreditne kartice? Jože, ki ima doma tudi pravo zbirko starega mizarskega orodja, od žag, dlet, obličev ..., saj so stara orodja in naprave nadomestili novi stroji, ima še en pomemben konjiček, ki mu vzame veliko časa – gasilstvo. Je gasilec z dušo in srcem, ponosen je na delo prostovoljnih gasilcev, ki res vedno nesebično priskočijo na pomoč ljudem v stiski. Tudi sam rad pomaga in dela za ljudi, to je njegov življenjski moto.

L. Markelj / Dolenjski list
Jože Grubar s prvimi dolarji in svojo denarnico.

L. Markelj / Dolenjski list
Iz Jožetove zbirke.