Nikar ne zbolite na podeželju!

Podeželske ambulante se praznijo, zdravniki so pa "na decimalke"

Jelka Sežun / Revija Zarja Jana
2. 1. 2020, 07.32
Posodobljeno: 2. 1. 2020, 08.16
Deli članek:

Kader na decimalke »je ena od neumnosti pri naši mreži,« pravi Darja Es, direktorica Zdravstvenega doma Nazarje. Če seveda zdravnike, magari decimalne, sploh najdeš.

Šimen Zupančič
Ljiljana Potkonjak-Panić in Sanja Kecman Prodan
Ljiljana Potkonjak-Panić: »Osnove slovenščine niso težke, ampak detajli ... Ta dvojina, na primer. Vi imate šest sklonov, pri nas jih je sedem. Bila sem na tečaju v Kopru in v Ljubljani, bila sem na pripravah za izpit. Jezika se še učim – gledam televizijo, berem časopise, vsak dan se pogovarjam s pacienti.«

Nazarje so zapustili trije družinski zdravniki, maja so šli ljudje na cesto protestirat, do srede poletja je z udarno akcijo direktorica našla dve bosanski zdravnici. Zdravnikov je v ZD Nazarje še vedno premalo, direktorica bi lahko zaposlila samo še 0,8 zdravnika (ampak kdaj ste nazadnje videli hoditi okrog osem desetin zdravnika?), ali v prevodu, lahko bi zaposlila zdravnika z 80-odstotnim delovnim časom, za preostalih dvajset odstotkov bi se moral pa zaposliti kje drugje. »Kje naj pa najdem zdravnika pod takimi pogoji?« se sprašuje direktorica Darja Es in si tudi sama odgovarja: »Ne morem.«

Zakaj bi se morali ukvarjati s problemi zdravstvenega doma v Nazarjah? Zato, ker imajo zelo podobne probleme v velikem delu slovenskega podeželja. Ali jih bodo pa še imeli. Čez tri do pet let, ko se bo upokojilo ogromno medicinskih sester, bo nastal problem pri zagotavljanju zdravstvene nege in se bodo, če se ne bo kdo hitro domislil rešitve, podeželske ambulante izpraznile.

Tole vam polagamo na srce, nikar ne zbolite v Nazarjah. Ali v Logarski dolini. Ali kjerkoli v Zgornjesavinjski dolini, še posebej pa si ne smete privoščiti česa takega, kot je kap, ki zahteva hiter odziv zdravnika, ker se vam v tem primeru zares slabo piše. »Ob ločitvi delovnih mest med NMP (nujno medicinsko pomočjo) in družinsko medicino je 1. januarja 2019 v Sloveniji zmanjkalo 197 zdravnikov. In zdaj je tako: izvajamo različne modele NMP, ki se pač prilagajajo okoliščinam,« pravi Darja Es. In to še ni vsa razsežnost problema. Tole pa je: taka območja s prav takimi problemi, kot jih imajo v Zgornjesavinjski dolini, so pri nas še vsaj štiri.

Bliže bogu

»Mi imamo svoj model, pri katerem nam pomaga Velenje, Koroška ima svoj model, Kočevje je spet drug problem, Ilirska Bistrica rešuje po svoje, saj smo ljudem dolžni zagotavljati nujno medicinsko pomoč. In smo se pač odločili, kako jo bomo lahko zagotovili vsaj v minimalnih okvirih. Že prej smo imeli problem, pokrivamo Logarsko dolino. Vemo, da je pri infarktu prvih pet minut usodnih – kje smo pa mi od Logarske doline! To je problem periferije, in takih območij je v Sloveniji pet: Tolminsko do Bovca, eno smo mi, pa Ormož z okolico, Kočevsko in Koroška. Leta 2015 smo imeli zvezdice na zemljevidu, kako bo organizirana NMP, in je županja iz Solčave rekla, ali zvezdice pomenijo, da smo bliže bogu, drugače si ne znam razložiti zvezdic v Logarski dolini. Pet takih območij je v državi in probleme rešujemo vsak po svoje.«

Zdravnike na decimalke pa seveda najbolj občutijo bolniki: »Trenutno nimamo zdravnika v reševalnem vozilu, to pomeni, da 85 odstotkov zadev rešujejo drugi zaposleni v njem. Kar sami smo izdelali protokol po lastnih izkušnjah, kako bomo reševali posredovanje na terenu, ministrstvo nam ga je potrdilo. V ta protokol smo dodali fotografije vseh mest, kjer se bomo srečevali z vozilom, ki pride nasproti iz Velenja, opisali smo vse poti. Trenutno imamo ob sobotah, nedeljah in praznikih 24-urno dežurstvo v Mozirju, ampak hodijo velenjski zdravniki k nam dežurat.« In če ste iz tega razumeli, da si rešilca, eden z bolnikom, drugi z zdravnikom, vozita nasproti, potem se pa na dogovorjenem kraju srečata, da se nekje ob cesti zdravnik ukvarja z bolnikom, potem ste prav razumeli.

In tole je rešitev, ampak seveda samo teoretična: »Če hočemo ločiti družinsko medicino od NMP, bi jaz lahko ta hip zaposlila štiri zdravnike in uvedla ruski turnus (12 ur v službi, 36 ur prosto). Tako zdravniki krožijo, in če hočeš priti do konca tedna, to pomeni 4,20 zdravnika. In smo spet pri decimalkah.«

Občutim toplino

Kakšne so razlike med bolniki v Sloveniji, v Nazarjah, denimo, in tistimi v Bosni? Imajo tam do zdravnika drugačen odnos? Ni razlik, takoj izstrelita Ljiljana Potkonjak-Panić in Sanja Kecman Prodan, zdravnici družinske medicine, ki ju je direktorica poleti pripeljala iz Bosne. Obe sta opazili razpis za zdravnike družinske medicine v Nazarjah in se prijavili. »Odločitev ni bila  težka. Zakaj ne bi človek po 16 letih delovnih izkušenj poskusil česa novega, videl nove države,« pravi Sanja Kecman Prodan, ki je medicino študirala v Beogradu, pred prihodom v Slovenijo pa delala v Prijedoru.

Ah, kje pa, odmahne na vprašanje, ali je kulturni šok priti iz Beograda v Nazarje. »Iz mesta z dvema milijonoma prebivalcev sem prišla v manjše mesto – ampak to je normalno. Delala sem tudi v mestu s 100.000 prebivalci, Prijedoru, vsako ima svoje prednosti. V manjšem kraju je prednost to, da ima dan 24 ur (v Beogradu jih ima le 22, ker dve uri porabiš za pot), ni gneče. Vse je mirno, če želiš, greš lahko v večji kraj, sicer ostaneš doma ali greš na sprehod. Če pogledaš pozitivno plat, je vse dobro. Zadovoljna sem, res sem zadovoljna v Nazarjah. Moj razlog za odhod je bil, da nekaj spremenim, vidim nekaj novega. Slovenija mi je bila že od nekdaj všeč, a nisem imela nobenih stikov z njo. Tu so me lepo sprejeli, sodelavci so čudoviti, zares čudoviti. Ne vem, ali je zato, ker je manjše mesto, ali zaradi Slovenije, ampak občutim neko toplino.«

Njena kolegica Ljiljana Potkonjak-Panić z devetnajstimi leti delovnih izkušenj prihaja iz Banjaluke, v Sloveniji že živi njena hčerka gimnazijka. »Všeč mi je, da so ljudje zelo prijazni, pa tudi kolegi, kar je velika prednost, ko prideš v novo okolje. Že lani je v Slovenijo prišla moja hčerka, zato sem že prej zaradi nje med dopustom hodila sem. Slovenija mi je všeč, ker je urejena država, ima lepo naravo, zares prijazne ljudi. Ko s hčerko kdaj iščeva kakšno ulico, so tako ljubeznivi, po pet, deset minut nama razlagajo, kam morava.« Obe zdravnici pravita, da jima ni žal, da sta se odločili za prihod v Slovenijo, čeprav morata opravljati izpite, da jima priznajo že pridobljene kvalifikacije, in čeprav imata (pre)malo časa, da bi dosegli zelo visoko postavljene kriterije za slovenski jezik. »Mislim, da je tudi to razlog, da se več zdravnikov ne odloči za prihod,« meni Sanja Kecman Prodan.

Gverila

Sanja Kecman Prodan: »Svoje paciente srečujem tudi v trgovini ... le zakaj bi bilo to breme?  To je vendar lepo. Ravno zadnjič sem kupovala in dva moja pacienta sta me lepo pozdravila, to je lepo. Zelo sem družabna. Živim v bloku, imam sosede, prijatelje, druženje zame res ni problem.«

Uvoziti zdravnika iz tuje države je dolgotrajen proces, ki ponavadi traja več mesecev, direktorici ZD Nazarje je to uspelo v rekordnih šestih tednih. A je zato tudi med dopustom vsak dan po več ur presedela v pisarni. Sredi julija sta bili zdravnici že v Nazarjah. »Veliko smo bili v medijih, minister je bil tukaj, obljubil je podporo. Klicala sem po dvakrat, trikrat na dan isto osebo, in ko sem se predstavila, jim je bilo najbrž v Ljubljani slabo ... ampak samo tako gre. Vendar moram poudariti, da so mi šle vse službe izredno na roko. Uspelo mi je v šestih tednih, če pa vse delaš lepo po vrsti, traja najmanj šest mesecev.«

In če ste po golem naključju direktor zdravstvenega zavoda, ki po golem naključju tudi išče zdravnike, in si morda, prav tako po naključju, domišlja, da lahko do uvoženih zdravnikov pride z gverilsko akcijo, kot je bila tista v Nazarjah … se motite. Okno priložnosti se je medtem že zaprlo, kaj zaprlo, zaloputnilo! »Jeseni so Hrvaška, BiH in Makedonija bistveno zvišale plače svojih zdravnikov, ker se je pojavil odliv. Razlike v plačah so se zmanjšale, velika razlika je samo med Srbijo in Slovenijo, vsem drugim so matične države dvignile plače, da so preprečile odliv. Tako je zdaj že tudi južno od meje težko dobiti zdravnika. Tako, kot se je meni posrečilo na razpis preko Zdravniške zbornice in Zavoda za zaposlovanje dobiti zdravnici, tega je zdaj konec,« poroča direktorica, ki medtem še naprej išče zdravnike.

Zdravstvena telenovela

ZD Nazarje je zadnje leto junak zgodbe z mnogo zapleti in redno nastopa v televizijskih poročilih. Najprej so odšli trije zdravniki družinske medicine, uradno zaradi preobremenjenosti, neuradno zaradi slabih odnosov v hiši. Maja je prekipelo prebivalcem, ki so bili dotlej že več kot mesec dni brez ustrezne zdravniške oskrbe, saj je prepolovljeno število »družincev« ostajalo prepolovljeno – brez družinskega zdravnika je bilo namreč več kot štiri tisoč ljudi. Prej in vmes je bil pa še kakšen škandalček ali dva, tako je lani jeseni medicinska sestra zavrnila nujno medicinsko pomoč fantku, ki ga je v usta pičil sršen, letos pozimi pa se je znova zavrtinčilo po časopisih, ko reševalci niso hoteli na Golte po bolnega otroka, ker so presodili, da bi bilo glede na vreme in slabe razmere na cesti z rešilcem preveč tvegano, zdravnik je družini svetoval po telefonu.

Zdravstveni dom tudi vse globlje tone v rdeče številke (govori se o milijonu evrov izgube), ki naj bi bile po mnenju nekaterih tudi pravi razlog za vse druge križe in težave, tudi za zaplete s pobeglimi zdravniki. Zato so naročili revizijo poslovanja, vse glasnejši pa postajajo pozivi k zamenjavi vodstva.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
Naslovnica številka 53