anketa

Polovica proti ognjemetom, druga polovica v njih uživa

Simon Rosc
8. 12. 2019, 07.55
Deli članek:

Vsako leto prehod iz starega v novo leto naznanijo številni ognjemeti po državi. Nekateri v njih uživajo, drugi bi jih prepovedali, sklicujoč se na nevarnosti za zdravje ali stres, ki ga tovrstno početje povzroča živalim. Ker se bliža čas ognjemetov in ker so te dni o njihovi prepovedi razpravljali tudi poslanci, smo vas spraševali, kakšno je vaše mnenje.

Flickr
Po podatkih Arsa se v ozračje ob pokanju sprostijo kalij, stroncij, vanadij, titan, barij, baker, svinec, magnezij, aluminij, antimon, žveplo, mangan, fosfor, cink in saje.

PROTI OGNJEMETOM

Ali bi se strinjali s prepovedjo ognjemetov?

Seveda, saj je škodljivo za živali in ljudi. – 51,5%

Bi se, a ker je samo nekajkrat na leto, naj bo. – 7,4%

Nikakor, ognjemet za novo leto mora biti. – 41,1%

Leta 2017 je 212 slovenskih občin prejelo pismo Agencije RS za okolje, v katerem je pozvala, naj se ognjemetu odpovedo. »Pri eksploziji se namreč sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal,« je bilo zapisano v pozivu. Analize ozračja so namreč po navedbah Arsa pokazale, da se zaradi uporabe pirotehnike ozračje prvega januarja močno poslabša in da že tako visoke vrednosti delcev PM10 močno presežejo mejne.

O pirotehniki so te dni razpravljali tudi v parlamentu, a je bila vsakršna sprememba zakonodaje ovržena. Poslanka SD Meira Hot je predlagala popolno prepoved prodaje in uporabe pirotehnike za fizične osebe. Pri uporabi pirotehnike ni nobenega pozitivnega vidika, je menila. »Gre za objestnost, za pet minut zabave,« je dejala. Podobnega mnenja je Nataša Sukič iz Levice, ki je ob tem opozorila še na negativne posledice za domače in divje živali ter okolje.

Po podatkih Arsa se v ozračje ob pokanju sprostijo kalij, stroncij, vanadij, titan, barij, baker, svinec, magnezij, aluminij, antimon, žveplo, mangan, fosfor, cink in saje. Gre za izredno majhne, tako imenovane nanodelce, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in druge dele telesa. V okolju ostanejo, dokler jih ne sperejo padavine, in ves ta čas ogrožajo naše zdravje.

ZA OGNJEMETE

Na drugi strani stoji industrija, ki navaja nasprotna dejstva. Aleš Ham, direktor družbe Hamex, d. o. o., je pred dnevi pozval ministra za okolje Simona Zajca k prenehanju blatenja gospodarske dejavnosti izvajanja ognjemetov. V pozivu je sicer priznal, da je ognjemet res škodljiv za okolje, »kakor ni koristna za okolje nobena druga dejavnost. Popolnoma vsaka dejavnost sprošča nanodelce.« Ob tem je potegnil vzporednice med porabo eksploziva v ognjemetih in porabo trdnih, tekočih ter plinskih goriv v vsakdanjem življenju: »V enem 10-minutnem ognjemetu se porabi približno 150 kilogramov neto eksplozivnih snovi. Po uradnih podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji končna poraba trdnih, tekočih in plinastih goriv v letu 2018 znašala prek 5.800.000 ton. Končna poraba drv, peletov in sekancev v gospodinjstvu v Sloveniji v letu 2018 pa je znašala 1.180.000 ton.« Ham je nato še preračunal, da bi za 10 ognjemetov v zrak spustili eno tono streliva, kar po njegovih besedah v primerjavi s sedmimi milijoni ton trdnih, tekočih goriv in drv predstavlja zanemarljiv 0,0000014-odstoten delež. Ham je Arso obtožil tudi objavljanja neresničnosti podatkov v delu onesnaževanja zraka, za konec pa je pripisal: »Ognjemet je umetnost. Morda se nekaterim na Arso ognjemet zdi nepotreben, večina ljudi pa ognjemet gleda z veseljem, ga občuduje in na koncu še zaploska. Nekaterim je to celo edino veselje, ki ga imajo. Ne razumem, zakaj vzeti narodu še to zadovoljstvo