Kam z denarjem?

Mafijski posli in bogatenje evropskih kmetijskih velikanov

Senka Dreu / Štajerski tednik
16. 11. 2019, 13.25
Posodobljeno: 16. 11. 2019, 17.28
Deli članek:

Da se kmetijske subvencije marsikje izkoriščajo za bogatenje elit sicer vsake toliko bolj potiho začivkajo vrabčki, tokrat pa so temo pod drobnogled vzeli novinarji New York Timesa.

sd
Slovenski upravičenci so lani skupno prejeli 223,1 milijona evrov, subvencije pa niso bile razdeljene enakomerno, saj je perutninarski gigant PP-Agro od države dobil 2,8 milijona evrov.

Ugotovili so, da se večina pomoči kmetijskim gospodarstvom še posebej v Srednji in Vzhodni Evropi po mafijskem sistemu razdeli med nekaj povezanih kmetijskih podjetij. Pri nas so postopki sicer veliko bolj transparentni, a tudi tu dobijo največ subvencij in državne zemlje velike družbe.Evropska unija med svojih 28 članic vsako leto razdeli dobrih 58 milijard evrov kmetijskih subvencij, s tem programom pa je uveljavila največji sistem subvencioniranja kmetijstva na svetu. V svoji osnovi so subvencije namenjene kmetom za zagotavljanje evropske prehranske samooskrbe. Toda nekatere države, ugotavljajo pri ameriškem časniku, še zmeraj delujejo pod vplivom nedemokratičnih sil, ki rušijo Evropsko unijo od znotraj in obvladajo delitev evropskega davkoplačevalskega sistema ter v svoj prid izkoristijo vse, kar se da, tudi kmetijske subvencije. Pri raziskavi so se novinarji osredotočili predvsem na vlade Madžarske, Češke, Slovaške in Bolgarije, ocenjujejo pa, da se podobno dogaja tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah.

BITKA ZA MONOPOLE

Zemljo, ki je bila v časih vzhodnega bloka v lasti države, pišejo pri New York Timesu, so si razdelili tajkuni iz vrst političnih zaveznikov in družinskih članov politikov, pri tem pa izpostavili prvega moža madžarske vlade Viktorja Orbana, ki naj bi državno zemljo prodal svojim ljudem. Delitev subvencij med velike povezane kmetijske družbe naj bi bila prav tako ustaljena praksa v teh državah. Kmetijsko podjetje češkega premierja Andreja Babiša je v letu 2018 prejelo 38 milijonov evrov subvencij, kar je, če nič drugega, izrazito nasprotje interesov, slovaško tožilstvo pa se celo uradno bori proti kmetijski mafiji, kot je samo poimenovalo tiste, ki izsiljujejo majhne kmete, da pridejo do zemlje in subvencij. Spomnimo, da je bilo razkrivanje mafijskih poslov v kmetijstvu lani usodno za novinarja Jana Kuciaka, ki so ga umorili plačanci. Da ima v Bolgariji vse več obdelovalne zemlje v lasti peščica privilegiranih posameznikov in da kar 75 odstotkov evropskih kmetijskih subvencij pristane v rokah stotih kmetijskih gospodarstev, pa je ugotovila bolgarska akademija za znanost. Tamkajšnja policija je nedavno odkrila tudi korupcijske povezave med vladnimi uradniki in kmetijskimi podjetji, vendar zadeva še ni prišla pred sodišče.

Reuters
Še posebej so pri New York Timesu izpostavili prvega moža madžarske vlade Viktorja Orbana

SUBVENCIJSKI REKORDERJI PRI NAS ŽE LETA ISTI

Kakšno je stanje v Sloveniji, komu so dodeljene subvencije in v kakšni višini, kdo so rekorderji, kakšen je promet s kmetijskimi zemljišči, kdo obdeluje največ zemlje, je možno, da bi tudi pri nas zašli v smer delovanja omenjenih držav, kjer očitno kmetijske subvencije, v prvi vrsti namenjene kmetu, izgubijo svojo smer in gredo v roke kmetijskim tajkunom, so vprašanja, ki se najbrž porodijo vsakemu ob prebiranju zgornjih vrstic.

S kmetijskega ministrstva so nam posredovali podatke o izplačilih pomoči kmetijskim gospodarstvom za leto 2018, in sicer se zahtevki izplačujejo ločeno za shemo neposrednih plačil, za ekološko kmetijstvo, za kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) in za ukrep dobrobit živali. Upravičencem je bilo lani izdanih 122.060 odločb, skupno pa so prejeli 223,1 milijona evrov. Če ta znesek delimo na enake dele, bi to pomenilo, da bi vsak prejel po 1.828 evrov, vendar seveda še zdaleč ni tako, saj je samo največji med prejemniki subvencij, perutninarski gigant PP-Agro, v letu 2018 od države dobil 2,8 milijona evrov. Kot je razvidno iz priložene tabele, so na lestvici desetih subvencijskih rekorderjev že dolga leta ustoličene velike kmetijske družbe: poleg PP-Agra so to še Panvita, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, Žipo Lenart, Jeruzalem Ormož, Go-ko, Farme Ihan, Kmetijstvo Črnci, KŽK in Agroemona, iz naslova različnih pomoči pa jim je bila lani na račune skupno nakazana vsota skoraj 12,1 milijona evrov.

ZAKAJ SKLAD ZA ZEMLJO PONUJA VEČ

PP-Agro in Panvita sta hkrati tudi največji zakupnici državne zemlje: prva ima v zakupu 3.855, druga pa 3.060 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije in jih upravlja sklad kmetijskih zemljišč. Slednji je v zadnjih mesecih tarča očitkov, da s pospešenimi nakupi kmetijskih zemljišč po bistveno, tudi do dvakrat višjih cenah diktira razmere na trgu, ki jim zainteresirani kmetje ne morejo konkurirati, kar pomeni, da tudi ne morejo izkoristiti sicer zakonsko določene prednosti nakupa zemlje pred skladom. Da se cene kmetijskih zemljišč v Podravju gibljejo od enega do treh evrov za kvadratni meter, odvisno od lege zemljišča, pojasnjuje Irena Majcen, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Sprejemamo pripombe kmetov, da so cene prenizke, ko gre za zamenjavo kmetijskih zemljišč med kmeti in RS, kakor tudi da so previsoke, ko se kmetje javljajo kot kupci. Sklad po Sloveniji kupuje kmetijska zemljišča po različnih cenah, ki se gibljejo od 0,5 do sedem evrov, odvisno od lokacije. Kupujemo tudi zemljišča v Halozah, kjer pa je cena nižja.«Pojavljajo se različne špekulacije o razlogih za tako početje sklada, nobena pa ne gre v prid uradni strategiji države, da mora podeželje pripadati predvsem družinskim kmetijam, ki hkrati predstavljajo tudi prihodnost slovenskega kmetijstva in prehranske samooskrbe.

Bobo
Irena Majcen, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.