Slovenska zakonodaja danes obravnava živali kot lastnino, torej kot avtomobilske ključe, očala ali par čevljev. Skoraj vsak mesec mediji poročamo o ljudeh, ki brezvestno ravnajo z živalmi. Poročali smo o kužku, ki je umrl od lakote, zaprt v stanovanje in obkrožen z lastnimi iztrebki, o konjih in kravah, ki so do kolen stali v lastnih iztrebkih, o mačku, ki ga je brezčutnež vrgel z balkona ... Najpogosteje o neprimernem odnosu do živali pišemo, ko neznanci na krajih, kjer se pogosto sprehajajo psi, nastavljajo hrano, pomešano z različnimi strupi. Živali, ki tak strup zaužijejo, prestajajo hude bolečine, nekatere celo umrejo. Čeprav se številni lastniki ob tem počutijo, kot da so izgubili družinskega člana, pa zakon na živali gleda drugače. Storilca zavržnega dejanja namreč obravnava kot v primeru poškodovanja ali uničenja tuje stvari.
Sledili predlogu poslanke
Združenja za varstvo živali so predlagala tudi, da bi živalim priznali, da so nosilke lastnih pravic, a je obveljalo, da živali niso nosilke njim lastnih pravic, smo jih pa ljudje dolžni zaščititi.
Številna društva za zaščito živali že leta opozarjajo, da je zakonodaja neprimerna in tudi v neskladju z evropskim pravnim redom. Evropska unija namreč živalim priznava poseben pomen, 13. člen Pogodbe o delovanju EU jasno določa, da so živali čuteča bitja. Da bi se ta določba prenesla v slovenski pravni red, se je pred meseci zavzela tudi poslanka SD Meira Hot; na ministrstvo za pravosodje je naslovila pobudo, da bi spremenili stvarnopravni zakonik, ki zdaj v 15. členu določa, da je stvar samostojni telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. In v to definicijo so zajete tudi živali.
Kot je predlagala poslanka, ki so se ji pridružile tudi številne organizacije za varstvo živali, bi v zakon morali dodati nov, 15.a člen, ki bi določal, da so živali čuteča bitja. Ministrstvo za pravosodje je sledilo temu predlogu in že v naslednjih dneh bo predlog obravnavala vlada.
Zakonsko varstvo
Varstvo živali je sicer opredeljeno že v ustavi; 72. člen določa, da se varstvo živali pred mučenjem uredi z zakonom. Ustava ne dovoljuje, da bi se živalim brezutemeljenega razloga povzročalo trpljenje, bolezen ali smrt ali da bi se jim povzročalo trpljenje, kise mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Bolj nadrobno je ravnanje z živalmi opredeljeno v krovnem Zakonu o zaščiti živali. Pred časom so ustavni sodniki tudi v enem od ločenih mnenj zapisali, da živali nikakor ni mogoče obravnavati kot stvari, ki imajo v razmerju do človeka zgolj instrumentalno vlogo oziroma služijo le njegovim interesom.
Katere živali čutijo?
Ustava ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje, bolezen ali smrt ali da bi se jim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti.
Ob spremembi stvarnopravnega zakonika se bo zagotovo razvnela debata, ali bodo določbe veljale za popolnoma vse živali ali bo definicija čutečih bitij omejena le na določene vrste. Kot je zapisano v obrazložitvi zakonskega predloga, naj bi sledili določilom Zakona o zaščiti živali, ki velja le za žive vretenčarje. »Zato so posebnega varstva praviloma deležne le živali, katerih čutečnost se razume v smislu 'čutenja bolečine'. Tudi pri teh živalih pa je treba upoštevati, da le-ta ni enaka za vse, ampak je odvisna od stopnje razvoja njihovega živčnega sistema,« je zapisano v obrazložitvi. O tem, kdo bo natančno opredelil, katere živali so čuteče in katere ne, bo torej še treba odločiti, kakšne so razlike v praksi, pa vidimo tudi že v stvarnopravnem zakoniku, ki na primer določa, da lahko za zavarovanje posojila zastavimo govedo ali drobnico, nikakor pa hišnega ljubljenčka, kot je na primer pes.
