Na polju v Pivoli pri Mariboru so spomladi posejali sladkorno peso, a polovico na v Sloveniji dovoljen način, drugo polovico pa so namenili novi tehnologiji Conviso. Razlika je vidna s prostim očesom že zdaj, ko pesa še raste, saj je del polja z novo tehnologijo manj porasel s plevelom.

Sorta, odporna na dva herbicida

»Gre za demonstracijski poskus, da si lahko obstoječi in potencialni pridelovalci sladkorne pese ogledajo tehnologijo Conviso. Ta tehnologija se že nekaj let uporablja v zahodni Evropi, gre pa za sorte sladkorne pese, ki so odporne na dva herbicida,« je pojasnil profesor fitomedicine Mario Lešnik. Po njegovih besedah so takšne sorte ugodnejše, saj je zatiranje plevelov učinkovitejše. Zaradi tega naj bi bile te sorte primernejše za gojenje na območjih z omejitvami, kot so vodovarstvena območja. »Omogočajo doseganje bistveno boljših ekonomskih rezultatov pri pridelovanju pese kot obstoječa tehnologija v Sloveniji,« je poudaril.

Končne rezultate z njihovega poskusnega polja bodo sicer lahko predstavili šele ob spravilu pridelka. »Na koncu leta se bo pridelek stehtal, naredile se bodo analize sladkorja, izračunali se bodo ekonomski rezultati. Pričakovati je, da bodo rezultati pri 'pametni' tehnologiji Conviso boljši kot pri konvencionalni tehnologiji pridelave, ki jo imamo na voljo, in sicer tako glede količine pridelka kot sladkorni stopnji,« je sklenil Lešnik.

Mario Lešnik
Senka Dreu
Profesor fitomedicine Mario Lešnik.

Letos na naših poljih dobra letina »tradicionalne« pese

Da bi lahko takšno tehnologijo uporabljali tudi v Sloveniji, si prizadevajo tudi v zadrugi Kooperativa Kristal in Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.

»Nove tehnologije pri razvoju odpornih semen (tolerantnih na nekatere herbicide), ki vključujejo manipulacijo rastlin na nivoju genov, se z odločitvijo EU sodišča do nadaljnjega obravnavajo v skladu z zakonodajo o gensko spremenjenih organizmih (GSO). Ta določa poseben postopek odobritve gensko spremenjenih rastlin in samo odobrene so lahko prisotne na trgu. V Sloveniji oziroma v EU uporaba tovrstnih rastlin še ni odobrena, po nam znanih informacijah tudi tovrstne vloge še ni v obravnavi na Evropski komisiji,« so na vprašanje, zakaj je pridelava tovrstne pese v Sloveniji (še) prepovedana, odgovorili na kmetijskem ministrstvu.