Leta 2018 se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, odselilo 13.527. Število priselitev je bilo v primerjavi z letom 2017 višje za kar 51 odstotkov, število odselitev pa nižje za 23 odstotkov, navaja Statistični urad RS (Surs). Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008; priselilo se je namreč 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo.
Vsak teden odide 126 državljanov
Skrb vzbujajoče pa je, da se je že devetnajsto leto zapored več Slovencev odselilo kot priselilo. Odselilo se je skoraj 6600 slovenskih državljanov, kar je dobrih 2200 več, kot se jih je priselilo. To pomeni, da se je vsak teden povprečno odselilo 126 slovenskih državljanov. Medtem ko je selitveni prirast tujih državljanov v Slovenijo že dvajseto leto zapored pozitiven: priselilo se jih je 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo. Največ tujcev se je v letu 2018 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (49 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
Polovica odseljenih starih med 20 in 39 let
Izmed slovenskih državljanov, ki so se v lanskem letu odselili iz domovine, je dobra četrtina vseh (26 odstotkov) odšla v Avstrijo, za petino (20 odstotkov) je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (20 odstotkov), sledita Švica in Hrvaška.
Med odseljenimi Slovenci je bilo kar polovica (50,6 odstotka) starih med 20 in 39 let, največ, kar 1092, je štelo med 25 in 29 let, sledi starostna skupina med 30 in 34 let (875), takoj za njimi pa 35–39 (724) in 20–24 (650). Povprečna starost je znašala 33,5 leta, kar je nekoliko več kot leto poprej (33,1).
Glede na starost lahko sklepamo, da slovenski državljani še vedno odhajajo v tujino predvsem zaradi zaposlitve, deloma pa tudi zaradi nadaljnjega izobraževanja. Pogosto mladi prav zaradi slednjega odidejo v tujino, po končanem študiju pa se tam tudi zaposlijo in se posledično ne vrnejo nazaj v domovino.
Največ se jih je izselilo iz osrednje in podravske regije
Po podatkih državnega statističnega urada je bilo največ odseljenih Slovencev iz osrednjeslovenske regije, in sicer nekaj več kot 1900, sledijo podravska s 1100 odseljenimi ter savinjska in gorenjska regija s slabo polovico manj. Najmanj državljanov pa se je izselilo iz primorsko-kraške (118) in posavske regije (167).
Podatki državnega statističnega urada (SURS) kažejo, da je na čelu seznama vseh slovenskih občin glede števila odseljenih (slovenski državljani in tuji) v tujino na 1000 prebivalcev občina Zavrč; v slednji je namreč kovčke spakiralo kar 74,2 osebe na 1000 prebivalcev, sledili sta občini Podlehnik (24,7 odseljenega na 1000 prebivalcev) in Ptuj (11,9 odseljenega na 1000 prebivalcev). Kot je pojasnila Barica Razpotnik iz SURS, je bila med njimi velika večina tujcev, in ne slovenskih državljanov.
V dobrem desetletju je Slovenijo zapustilo več kot 75.000 državljanov, povprečna starost tistih, ki se izseljujejo, pa je vsako leto nižja. Če je bila leta 2008 povprečna starost 41,2 leta, je bila lani 33,5 leta.
