Dražji vrtci posledica spremenjenih plačnih razredov

Javni uslužbenci so si izborili svoje, plačali bodo davkoplačevalci, ki so v realnem sektorju

Gašper Petovar
26. 7. 2019, 06.50
Deli članek:

Marjan Šarec je pred kratkim na mizo prejel analizo ocene finančnega učinka na proračune občin, ki so posledica spremembe izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest in nazivov, ki so bili dogovorjeni z aneksi h kolektivnim pogodbam lanskega decembra. Posledice najbolj čutijo davkoplačevalci, ki vse skupaj plačujejo.

Bobo
Posledice povišanja plač javnim uslužbencem najbolj občutijo davkoplačevalci, ki niso javni uslužbenci.

Omenjene spremembe, ki jih je vlada pred kratkim analizirala, so posledica vladne zaveze, ko se je s predstavniki reprezentativnih združenj dogovorila o višini povprečnine za leto 2019. »V tem dogovoru je določeno, da bodo Vlada RS in reprezentativna združenja občin po šestih mesecih preverili učinke navedenega dogovora s sindikati javnega sektorja na višino stroškov občin.« Rezultati analize s pomočjo podatkov iz baze ISPAP kažejo, da naj bi odhodki občinskih proračunov zaradi učinkov povišanja plač znašali okoli 20 milijonov evrov.

Višje plače, višje storitve

Pod črto to pomeni, da bodo občine povišale položnice za vrtce, komunalo in podobno, da bodo svojim uslužbencem izplačevale plače, kot so jih sindikati izpogajali od vlade. Davkoplačevalci bodo torej na slabšem v dveh primerih, več davkoplačevalskega denarja bo šlo za javne uslužbence in hkrati bodo plačevali višje položnice. Pravzaprav dvojna zmaga solidarne in socialne države nad državljanom, bi lahko rekli.

STA
Ker so dobili javni uslužbenci višje plače, bodo to čutili otroci, saj so se podražili vrtci in vsi si ne bodo mogli privoščiti plačevanja dražjih vrtcev.

Odhodki občinskih proračunov so se zaradi učinkov povišanja plač povišali za okoli 20 milijonov evrov. 

Poglejmo, kaj vse je pripeljalo do tega. Prvič, povišanje plač, drugič, so Šarčeva vlada in reprezentativna združenja občin sprejeli dogovor o višini povprečnine za leto 2019, »ki znaša 573,50 evra. V primerjavi z letom 2018, ko je povprečnina znašala 551 evrov, je povprečnina višja za 22,5 evra. Občine so v letu 2018 prejele 1.154.638.564 evrov sredstev primerne porabe iz naslova dohodnine, v letu 2019 pa 1.186.218.380 evrov sredstev primerne porabe iz naslova dohodnine in 18.370.510 evrov iz državnega proračuna kot finančno izravnavo,« pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.

Povprečnine za plače

Javni uslužbenci so si izpogajali višje plače, kar pa je za sabo potegnilo višje storitve po občinah. Davkoplačevalci, ki tako plačujejo plače javnim uslužbencem, po novem pa še višje storitve, niso v zahvalo dobili nič.

Občine so letos posledično prejele 49.950.326 evrov več kot leta 2018. »Del povišanja povprečnine je bil namenjen tudi pričakovanim višjim stroškom občin zaradi predvidenega povišanja plač v javnem sektorju v letu 2019.« Tako so na vladi pojasnili z ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved. Bila pa je ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja predloge predpisov, ki bodo zmanjšali stroške občin, glede na njihovo poročilo naj bi bili z Zakonom o zmanjšanju stroškov občin v letu 2020 občinski stroški nižji za najmanj 31 milijonov evrov. No, prihodnje leto, ko še ne bo zakona o zmanjšanju stroškov, bodo ti po mnenju vlade in ministrstva »pričakovano večji, saj ocena finančnih učinkov zmanjšanja stroškov občin zaradi spremembe preostalih dogovorjenih zakonov še ni izdelana«.  

Posledice so na plečih davkoplačevalcev. V prestolnici se bodo vrtci pod občinskim patronatom podražili za 14 odstotkov. Župan Zoran Janković je sicer poudaril, da je to prva podražitev v Ljubljani, in dodal, da so bili primorani podražiti te storitve. Zaradi »razmer«, ki smo jih že opisali. V prestolnici pa zaradi »razmer« ne bodo dražji samo vrtci, ampak se je podražila tudi voda – za pet odstotkov, sicer že marca, a tudi ta podražitev je zaradi »razmer«. Za 22 odstotkov so se podražile storitve, ki jih opravlja Snaga. Dražje so tudi vozovnice za javni potniški promet v prestolnici. V tem primeru naj bi bil razlog sicer spodbuda, da bi ljudje kupovali več mesečnih vozovnic, a pod črto so tudi to razmere, ki imajo korenine pri višjih plačah tistih, ki jih plačujemo davkoplačevalci.