Turizem na Bledu ima zelo dobro pozicijo, vseeno pa me zanima, ali vi tej panogi še vidite kakšne težave?
Moramo vedeti, da je Bled izredno lep in prepoznaven kraj, vseeno pa je del države, ki vedno bolj pridobiva turistično prepoznavnost. Pozna se nam ta želja po gostih v smislu »samo da so«. Če bi morda malo počakali, bi lahko ustvarili višji nivo celotne zgodbe. Nastanitev je na Bledu že skoraj toliko, kot je prebivalcev, kar je zgornja meja. Dnevnih gostov imamo tudi veliko, kar dobro izkoriščajo blejski grad in pletnarji, ki so zasebniki, ter seveda cerkev na otoku, ki tudi dobro služi in veliko vlaga v obnovo.
Tudi če smo na neki način kritični do dnevnih obiskovalcev, se po drugi strani zavedamo, da bi bilo brez njih težko. Se pa moramo osredotočiti na to, da vse skupaj nekoliko omejimo. Nismo zadovoljni z dejstvom, da bo v naši neposredni bližini nastal še en kamp, za okoli 2000 ljudi, kar pomeni še večji pritisk na Bled. Jezera se pa ne da povečati. Težko je tudi od vseh ljudi, ki prihajajo iz različnih kultur, pričakovati, da bi imeli enak odnos do okolja, kakršnega imamo domačini ali Slovenci.
Kaj je potrebno za izboljšanje turizma storiti v prvi fazi?
Bistvo je, da se mi zavedamo, da mora pločevina stran od jezera. To je prvi pogoj, da gremo lahko na višjo stopnjo. Najprej moramo imeti pravo infrastrukturo in ne nazadnje prave ljudi, ki goste pričakajo. Ponudniki najemajo različne ljudi za čim nižji honorar, to pa se pozna pri odnosu do gostov. Če je malo domačinov v turizmu in gostinstvu, zgodba ne mora biti samo pozitivna, saj pogrešamo navezanost na tistega, ki ti daje kruh.
Pomemben del Bleda je tudi veslanje ...
Tako je. Smo eno izmed najbolj pomembnih veslaških prizorišč, zato imamo tudi drugo leto na koncu sezone svetovno prvenstvo pod 23 let, kar je odlično, saj pripelje veliko mladih, takrat pa je priložnost, da jih prepričamo v Bled, ki ga potem še kdaj obiščejo kot turisti. Pred leti smo imeli tudi največjo regato na svetu, 4800 tekmovalcev, svetovno veteransko prvenstvo, kjer ne gre za rezultate, ampak za druženje. Seveda pa tudi v takšnih primerih ne gre vse v najlepšem redu, predvsem pri odzivu državnih služb. Na koncu so pri prevažanju čolnov razvozili zemljo, rezultat posla, ki ga Bled do takrat še ni videl, pa je bil moj zagovor na ministrstvu za kmetijstvo, ker zemlja ni bila takoj zravnana in posejana.
Pri vas je tudi veliko zasebnikov, kot so pletnarji in fjakarji. Kakšen je odnos z njimi?
Seveda, vendar sta to tudi dve zelo lepi blejski posebnosti in del naše kulturne dediščine. Ne bom rekel, da so naši odnosi vedno najbolj idealni, ampak to ni pomembno, seveda je naloga lokalne skupnosti, da tisto, kar nas razlikuje od drugih, tudi na vsak način zaščiti. Od tega zagotovo ne odstopam.
Je letos turistov manj ali več?
Občutek imam, da malo manj kot prejšnja leta, a je bilo do konca junija vseeno turistov za štiri odstotke več. V juliju jih je morda manj, kar je tudi posledica vremena, a s tem ni nič narobe.
Kljub številnim gostom pa je eden izmed problemov Bleda zagotovo gneča, ki pot do sem kar podaljša. Govor je o južni razbremenilni cesti, kakšno je stanje?
Severna že precej pomaga, problem pa je tudi stanje od krožišča glavne ceste, tudi ko bomo naredili južno, se na koncu vsi zlijejo v en lijak do avtoceste. Tukaj jaz vidim največji problem v tem, da Slovenija nima regionalnega planiranja in da občine vsaka zase delajo projekte. Okolje bi morali gledati širše, saj je gostu na koncu dneva vseeno, v kateri občini je. Južna razbremenilna cesta je državni projekt, ki ga podpiramo, težava pri nas pa je, da se nekateri ne strinjajo s potekom trase; to ne pomeni, da so proti cesti. Upam, da se bomo uskladili, saj so nam povedali, da bo spreminjanje trase seveda zvišalo končno cesto; stvar je lahko še bolj negotova, postopek se lahko razvleče tudi na obdobje desetih let. Prioriteta je tako ta cesta, naslednji projekt pa cesta do avtoceste, če se ta ne bo naredila in če bomo sredi prelepe narave še zidali turistične objekte, na koncu ne bomo mogli najti rešitve.
Po drugi strani ste tudi tranzitna občina, kakšen je odnos Bohinja?
Pri Bohinju je velik interes, kar se je pokazalo že pri razbremenilni cesti. Če bi bili mi na koncu sveta, teh dveh cest ne bi potrebovali; severna pelje na Pokljuko, južna bo peljala v Bohinj. Moram reči, da so v Bohinju kar resno pristopili k temu, tudi poslanec Kramar se vedno potrudi in imamo kar dober odziv. Ministrstvo je na naši strani, a stvari se zavlečejo zaradi drugih stvari.
Kakšno pa je sodelovanje z državo, če gledamo v neki širši sliki?
Tako, kot je pri vseh drugih občinah. Največji problem je, tako kot sem že rekel, dejstvo, da nimamo regij, pri nas je ogromno občin, nato pa država. Velika napaka je ta, da župani ne smemo biti več poslanci, ker poznamo realno sliko, življenje pa se odvija na občinskem nivoju, ne na državnem. Mi za vsako stvar potrebujemo soglasje, vedno se spreminjajo zakoni, vsako stvar moramo plačati. Te službe ne bi smele biti odvisne od osebnih odnosov in od tega, komu se zameriš in komu ne.
Vidite v dostopnosti Bleda še kakšno težavo?
Sem prihaja ves svet, zato nas tudi nekoliko skrbi, kaj se dogaja s slovenskim letalskim prevoznikom, ker smo od letališča oddaljeni pol ure in smo tako kar odvisni od državnega prevoznika. Vsake nove linije smo veseli. Ob tem si seveda želimo, da se Slovenija začne zavedati tudi, kako pomemben je železniški promet. Vendar se tudi to stanje izboljšuje.
