Zakon sicer še ni usklajen, razhajanja so, kot je bilo pričakovati, med sindikati in delodajalci, v konkretnem primeru Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Je pa že zdaj jasno, da je padla ideja o dvigu upokojitvene starosti s 65 na 67 let. To je zdaj umaknjeno iz zakona. Ministrstvo je namreč v osnutku zakona predlagalo, da kdor pri 65 letih ne bi imel dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, bi moral po novem delati dlje. Vendar dviga po osnutku ne bi bilo »čez noč«, zahtevana starost naj bi se zviševala za dva meseca na leto, do starosti 67 let. Pa tudi dvigovanje starostne meje za upokojitev se ne bi začelo v kratkem, ampak šele leta 2023, na 67 let pa bi se zahtevana starost dvignila šele leta 2034. No, s tem zdaj ne bo nič. Ni pa izključeno, da ne bo ideja na mizi ponovno prihodnje leto, ko naj bi bila na mizi celovita pokojninska reforma.

Klampfer
STA
Ksenija Klampfer, ministrica za delo, s svojo ekipo pripravlja "celovit nabor ukrepov za odpravo prekarnosti".

Višje pokojnine

Sindikati proti OZS OZS zahteva, da se upokojenemu obrtniku dovoli poleg prejemanja polne pokojnine nadaljevanje dejavnosti, pri čemer bi plačeval stoodstotne prispevke in davke. Sindikati temu nasprotujejo, ker menijo, da bi zaradi tega prišlo do nelojalne konkurence. 

Dvig pokojninske osnove se obeta pri moških. Iz aktualnega predloga bi se odmerni odstotek za izračun osnove za 40 let pokojninske dobe s 57,25 odstotka postopno dvignil na 63,5 odstotka, kar za ženske sicer že velja. Prav tako naj bi se pokojnina zvišala za vsakega otroka, za 1,36 odstotka, pri čemer velja to le za tri otroke, če jih imate denimo pet ali šest in s tem daste državi več davkoplačevalcev, država tega ne upošteva. Samo trije otroci bodo upoštevani, pa še to, če se upravičenec ne upokoji predčasno. Bo pa tudi po novem obstajala možnost, po kateri bi se lahko zaradi otroka upokojili prej.

Boj pri upokojencih, ki želijo delati

Mnogi upokojenci zaradi nizkih pokojnin še vedno želijo delati, možnosti za dodaten zaslužek sta dve, ali na podlagi vrednotnic nabirajo regrat ali pa nadaljujejo delo kljub pogojem za upokojitev. Pri tej točki so mnenja deljena. Trenutni kompromis glede dvojnega statusa, se pravi, da bi upokojenci nadaljevali delo kljub pogojem za upokojitev, predvideva, da bi se pokojnina zvišala za tri odstotke na letni ravni, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka. Trenutno se prišteje en odstotek na vsake tri mesece.

OZS zahteva, da se upokojenemu obrtniku dovoli poleg prejemanja polne pokojnine nadaljevanje dejavnosti. Pri čemer bi seveda plačeval stoodstotne prispevke in davke. Sindikati pa menijo, da bi uresničitev zahteve zbornice pomenila nelojalno konkurenco mladim, ker bi upokojeni obrtnik lahko ponujal cenejše izdelke. Sindikati so zatrdili, da tu ne nameravajo popustiti. Predlog pogajalske skupine pri rešitvi tega vprašanja je, da bi upravičenec prva tri leta poleg plače prejemal 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa 20 odstotkov. OZS se s tem ne strinja.

BRANKO MEH
STA
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, meni, da bi obrtniki, ki so se že upokojili, še vedno lahko opravljali svoj posel, kljub pokojnini, ki jo dobivajo.

Obremenitev za proračun

Za vsakega otroka se bo pokojnina zvišala za 1,36 odstotka, a to velja samo za tri otroke.

Ukrepi, ki jih je predlagalo ministrstvo, naj bi proračun prihodnje leto dodatno obremenili za med tri in štiri milijone evrov, že leto kasneje naj bi se ta znesek podvojil. Brez pokojninske reforme pa bi Slovenija leta 2045 iz proračuna za pokojnine dodatno primaknila še pol milijarde evrov več, ocenjujejo na ministrstvu za delo. Pri čemer so že zdaj številne kritike na predlog ministrstva, predvsem na dejstvo, da bi pokojninska reforma morala zagotavljati vzdržnost pokojninskega sistema, predlagani zakon pa to vzdržnost še bolj načenja, saj naj bi po mnenju poznavalcev proračun še bolj obremenila.