Razstava

Sosedje Slovenci, Slovenci na Hrvaškem

Sa.S.
15. 7. 2019, 21.07
Deli članek:

Čeprav so naši sosedje in čeprav številni Slovenci počitnice preživljajo v Istri in Dalmaciji, pa o svojih rojakih v sosednji državi vemo le malo. V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani so zato pripravili razstavo, kjer si lahko ogledate, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo ter kakšno je tam njihovo življenje in delovanje.

Edita Žugelj
Helena Janežič, Darko Šonc in Barbara Riman na otvoritvi razstave v NUK.

Avtorici razstave sta Helena Janežič, vodja zbirke tiska Slovencev zunaj Republike Slovenije, in doktorica Barbara Riman, predsednica zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Ob 90-letnici delovanja Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu pa je njegovo delovanje osvetlil tudi Darko Šonc.

ENA IZMED NAJSTAREJŠIH MANJŠIN

Od približno 10.000 Slovencev, ki živijo na Hrvaškem, je žensk skoraj 7000, kar predstavlja slabih 70 odstotkov naših rojakov na Hrvaškem. Večinoma se tja preselijo zaradi ljubezni.

Barbara Riman, ki je soavtorica razstave, je predstavila nekaj stvari, s katerimi se soočajo naši rojaki, ki živijo na Hrvaškem. »Mi, ki živimo na Hrvaškem, vemo, s kakšnimi težavami se srečujemo vsak dan. Nimamo lastnih šol, nimamo dnevnega tiska, v določenih krajih, kot je na primer Istra, ne moremo poslušati slovenskih radijskih postaj, ne dobimo signala za televizijo. Ko prosimo, da se stvari popravijo, le poudarjajo, da lahko vse stvari spremljamo prek spleta. Tu potem pride do težave, saj je povprečna starost slovenske manjšine na Hrvaškem 69 let. To je torej skupina ljudi, ki računalnika sploh nimajo.«

GRE ZA POMEMBNO SODELOVANJE

»Povod za pripravo razstave je bil letošnji jubilej najstarejšega društva Slovencev v Evropi. Nastal je res lep projekt, pri katerem sva z Barbaro super sodelovali, tako strokovno kot organizacijsko. To sodelovanje ima tudi globlji pomen, saj ne gre le za sodelovanje med institucijami, temveč tudi za sodelovanje med Slovenci, ki živijo zunaj Slovenije, in Slovenci, ki živijo v Sloveniji,« je dodala Janežičeva.

VSE MANJ JE MLADIH

Nekaj več o delovanju Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu in o njihovih načrtih za prihodnost pa nam je zaupal Darko Šonc. »Smo zelo aktivno društvo, kar lahko pripišemo tudi temu, da se nahajamo v glavnem mestu Zagreb, kjer se vedno nekaj dogaja. Nas pa žalosti dejstvo, da je mladih v društvu zelo malo oziroma jih pravzaprav sploh ni. Mladi pač ne čutijo več neke nacionalne pripadnosti. Tu je torej nastal konflikt, a upamo, da nam ga bo uspelo rešiti.«