Mojca Visenjak
Osebni arhiv
Ravnateljica OŠ Stanka Vraza Ormož Mojca Visenjak

Potem ko je bil nekaj časa v OŠ Stanka Vraza Ormož vpis otrok vse manjši, tamkajšnja ravnateljica Mojca Visenjak opaža, da zadnja leta število učencev narašča. Po za zdaj znanih podatkih bo ormoško šolo, kjer izvajajo dva programa (prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja), v novem šolskem letu obiskovalo 27 otrok; v tem letu jih je bilo vpisanih 22. Zato načrtujejo odprtje dodatnega oddelka: »Podatki kažejo, da se bo število otrok povečalo za približno tretjino. Treba pa je povedati, da učenci prihajajo tudi med šolskim letom, ko se izkaže, da na klasičnih šolah zanje program izobraževanja in vzgoje ni ustrezen.«

RAZLOGOV JE VEČ

Na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju se trenutno šola 105 učencev. Kot pojasnjuje ravnateljica Lidija Hameršak Marin, se število učencev iz leta v leto rahlo povečuje: »Za šolsko leto 2019/20 še nimamo podatkov, saj se učenci k nam vpisujejo na osnovi odločb Zavoda RS za šolstvo. Predvidevamo pa, da bo situacija podobna kot pretekla leta, se pravi rahlo povečanje. Vsako leto tudi nekaj učencev zaključuje izobraževanje pri nas, predvsem tisti učenci, ki dopolnijo starost 26 let, in tisti učenci, ki odhajajo v srednje šole.«

Po besedah ravnateljice lahko naraščanje števila učencev pripišemo več razlogom: »Na naši šoli smo v tem šolskem letu oblikovali podporno skupino za otroke z motnjami avtističnega spektra oziroma za njihove starše kot podporo pri poučevanju, vključevanju v družbo, navezovanju stikov z vrstniki s podobnimi težavami in podobno. Skupina je delovala uspešno, med drugim so se starši dveh otrok z motnjami avtističnega spektra odločili za vpis v našo šolo, in ne v Center za sluh in govor Maribor, kjer imajo tudi oddelek za otroke z avtizmom.« K temu dodaja večjo ozaveščenost in informiranje staršev, pa dneve odprtih vrat, ki jih organizirajo na šoli in tako širši javnosti predstavljajo svoje delo, metode in način učenja, strokovne delavce in drugo.

VEČINA PRIDE, KO NE ZMOREJO REDNEGA PROGRAMA

Septembra bosta prag OŠ Stanka Vraza Ormož prestopila tudi dva prvošolčka: »Veseli nas, da imamo tudi prvošolčke, saj se tako učencem že v zgodnjem razvoju omogoči, da so vključeni v ustrezni program in imajo zagotovljene pogoje za optimalni razvoj. Prvošolčki zadnja leta največkrat prihajajo iz samostojnega vrtca iz našega okoliša, otroci iz vrtcev, ki so priključeni šolam, pa se k nam usmerijo po letu ali dveh, tudi več, ko se pokaže, da ne zmorejo rednega programa.« A prav v tem Visenjakova vidi največji problem, saj so – kot je ugotovila v raziskavi v svoji magistrski nalogi, v katero je vključila 95 učiteljev treh vaških in treh mestnih šol s ptujskega in ormoškega območja – učitelji v običajnih šolah zelo slabo opremljeni z znanji in ne poznajo niti osnovnih značilnosti izobraževanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Prav čim zgodnejše odkrivanje otrokovih težav in potreb ter zagotavljanje ustrezne pomoči otroku in njegovi družini pa je ključno, sicer se lahko pojavijo še različne vedenjske težave, slaba samopodoba in tako naprej.

Pri vključevanju otrok v šole s prilagojenim programom je treba veliko časa nameniti tudi staršem, ki težko sprejmejo, da je njihov otrok drugačen in potrebuje drugačno izobraževanje. »Vendar lahko na podlagi izkušenj rečem, da je najučinkovitejše, če staršem ne prikrivamo dejstev, da ima njihov otrok težave v razvoju,« dodaja sogovornica.

PRIMERLJIVI Z DRUGIMI ŠOLAMI

Sicer pa so v eni najmanjših šol s prilagojenim programom v državi po njenih besedah po številu učencev glede na njim podobne velikosti šolskih okolišev povsem primerljivi: »Naš šolski okoliš sestavljajo samo tri občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž), zato nas po številu otrok nikakor ne gre primerjati z večjimi šolami. Če samo pogledamo našo sosednjo, ptujsko šolo – njihov šolski okoliš sestavlja kar 13 občin. Gre za zelo veliko razliko v šolskem okolišu.«

Učitelji v običajnih šolah so zelo slabo opremljeni z znanji in ne poznajo niti osnovnih značilnosti izobraževanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju.

Visenjakova ob koncu poudarja, da je njihov glavni cilj spodbujanje tistega, v čemer so otroci dobri in kar znajo, ter da se po končani šoli čim uspešneje vključijo v življenje in delo.

DELEŽ JE VSE VEČJI

Delež otrok, usmerjenih v prilagojene in posebne programe, narašča, kar kažejo tudi podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V šolskem letu 2015/2016 je bilo med učenci vseh osnovnih šol v šole s prilagojenim programom vključenih 5,9 odstotka otrok, v šolskem letu 2016/2017 5,7 odstotka, v letu 2017/2018 slabih 6,2 odstotka, v tekočem šolskem letu pa že 6,55 odstotka.

V omenjene šole se otroci lahko vključijo le na podlagi odločbe o usmeritvi, če tako presodi komisija za usmerjanje pri Zavodu RS za šolstvo.