Elektrarne na Muri

Okoljevarstveniki opozarjajo, da je treba odvzeti še koncesijo

Luka Tetičkovič
31. 5. 2019, 20.30
Posodobljeno: 31. 5. 2019, 20.50
Deli članek:

Vlada je sklenila, da se ustavi postopek priprave državnega prostorskega načrta, koncesija za izgradnjo hidroelektrarn na Muri ostaja na mizi. Okoljevarstveniki pravijo, da smo šele na pol poti, da bomo rešili Muro.

Osebni arhiv
Porečje Mure še ni povsem varno pred interesi energetike in gradbincev.

Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri ustavi. Minister za okolje in prostor Simon Zajc se ob tem ne boji niti morebitnih zahtevkov po vračilu že vloženih sredstev od koncesionarja, družbe Dravske elektrarne Maribor (Dem).

Vlada je svojo odločitev sprejela, ker okoljsko poročilo ugotavlja, da se hidroelektrarn na Muri v prostor na sprejemljiv način ne da umestiti niti z omilitvenimi ukrepi. »Če bi se za to odločili, bi torej morali v prevlado javnega interesa, tega pa v tem trenutku ne moremo storiti, ker še niso ostale izkoriščene ostale možnosti. Zato smo se že v tem trenutku odločili, da se priprava državnega prostorskega načrta ustavi,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Zajc.

Vlada z ustavitvijo postopka sledi koalicijski zavezi, da hidroelektrarn na Muri ne bo, je spomnil minister. »Brez sprejetega državnega prostorskega načrta ni mogoče zgraditi ničesar, tudi teh elektrarn ne,« je poudaril. Brez tega načrta je namreč po njegovih besedah neuporabna tudi koncesija za energetsko izrabo Mure, ki jo imajo Dem.

Okoljevarstveniki nezadovoljni

Jaka Koren
Slameršekova opozarja, da Dem s koncesijo lahko nadaljuje prevlado javnega interesa energetike nad vodno in habitatno direktivo.

»To je komaj prvi korak od tega, kar zahtevamo. Na mizi je še vedno koncesija, tega pa se izogibajo. Vztrajali bomo, naj se uveljavi Lebnovo (nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben, op. p.) uredbo za prenehanje veljavnosti o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. To je Leben v medresorsko usklajevanje vložil že februarja,« je glede sprejetega na vladi kritična Andreja Slameršek iz kampanje Rešimo Muro!

Slameršekova opozarja, da lahko Dravske elektrarne Maribor na podlagi te koncesije spet začnejo postopek prevlade javnega interesa energetike nad vodno in habitatno direktivo.

Zakaj takšen interes po hidroelektrarnah?

Ob bliskovitem razvoju fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije se mnogi okoljevarstveniki upravičeno sprašujejo, zakaj tako velik interes za gradnjo dragih hidroelektrarn, ki ne proizvedejo dovolj energije, da bi upravičile večmilijonske investicije. Navsezadnje so tudi v Dem ugotovili, da investicija v osem HE na reki Muri ne bi upravičila investicije, zato so svoj načrt zmanjšali na zgolj dve HE.

»Gre za milijonske posle, gre za skoraj 200-milijonske investicije, večinoma davkoplačevalskega denarja. To je zagotovljen posel za gradbena podjetja. Samo za HE Brežice je šlo 140 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja,« si zadevo razlaga Slameršekova.

Na podobno opozarja Gorazd Marinček, okoljevarstvenik in strokovnjak za energetiko. On vidi alternativo v sinergiji hidroelektrarn in sončnih panelov, ki bi jih postavljali na akumulacijskih jezerih. »Na površini Ptujskega jezera bi na 100 hektarjih plavajoče solarne elektrarne dale enako količino energije za enak ali manjši investicijski zalogaj kot HE na Muri. Energijo bi čez dan proizvajale solarne elektrarne, ponoči pa bi jo pridobivale HE s praznjenjem akumulacijskega jezera,« je praktično rešitev ponudil Marinček. »Pri tem ne bi bilo nobenega posega v naravo. Te elektrarne niso kompaktne, saj gre za površine po 10 kvadratov, med njimi pa imaš meter prostora, kot šahovnica,« je dodal.

Gradbeniki naj se prestrukturirajo in nehajo zavirati razvoj

Marinček glavno oviro tej alternativi vidi v gradbenem lobiju, ki s svojimi železobetonskimi konstrukcijami pri montaži fotovoltaičnih panelov preprosto ni potreben. Tudi Slameršekova kliče k temu, naj se gradbinci prestrukturirajo, saj naj bi bilo zanje še vedno dovolj posla drugje. »Tudi za revitalizacijo reke Mure bomo potrebovali gradbenike, nesprejemljivo je, da država gradbince vzdržuje na način, da se ob tem uničuje to porečje.«