Novice Svet24

Še pred letom ali dvema smo o afriški prašičji kugi (APK) poslušali kot o neki oddaljeni bolezni, ki pobija prašiče v eksotičnih državah, zadnje mesece pa se zdi, kot da se epidemija nezadržno približuje tudi Sloveniji; tako hitro, da so še strokovnjaki presenečeni, saj pravijo, da tega ni nihče pričakoval. Primeri so potrjeni tako rekoč po vsej vzhodni Evropi, pa tudi v Belgiji. Po do zdaj znanih podatkih jo prenašajo divji prašiči in človek, ki mu virus ne škodi, lahko pa se prenese tudi z mesnimi izdelki. Bolezen je neozdravljiva in bi njen izbruh močno ogrozil našo oskrbo s svinjino, zato je vse, kar lahko storimo, da jo s preventivnimi ukrepi preprečimo, kajti ni več vprašanje, ali bo afriška prašičja kuga prišla, ampak samo še, kdaj se bo pojavila tudi na slovenskih tleh.

STA

Preventivni ukrepi

V preventivne akcije je vključenih več strokovnjakov: od lovcev, veterinarjev, veterinarskih inšpektorjev, kmetijskih svetovalcev do strokovnjakov na upravi za varno hrano. Lovci opazujejo divje prašiče, njihovo gibanje po ozemlju in vedenje, posebej pozorni pa so na poginule primerke; odkar se je bolezen pojavila tudi na Madžarskem, je namreč dolžan vsak, ki najde poginulega divjega prašiča, poklicati na številko 112. Doslej pregledani vzorci poginulih živali v Sloveniji niso pokazali na prisotnost virusa APK. Srečko F. Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, je povedal, da so za svoje člane že lani organizirali predavanje o tej bolezni; ker divji prašiči na tem koncu živijo na območju Lovske družine Podlehnik, pa preventivni ukrepi veljajo predvsem za tamkajšnje lovce.

Velika človeška odgovornost

Zgolj v Podravju je vsaj sto velikih kmetij, ki so specializirane za prašičerejo, poleg tega prašiče za lastno rabo gojijo na tako rekoč vsaki kmetiji. Peter Pribožič, vodja ptujske kmetijske svetovalne službe in strokovnjak za prašičerejo, je dejal, da so vse, ki redijo prašiče, že pred časom seznanili z boleznijo, nevarnostmi okužbe in preventivo. »Res je, da bolezen na neokužena območja najpogosteje vnesejo okuženi divji prašiči, vendar tudi odgovornost človeka ni veliko manjša, saj z okuženih območij prinaša mesne izdelke, ki so narejeni iz okuženih prašičev, nato pa te izdelke odmetava kot ostanke, ki potem pridejo v stik z domačimi prašiči.Paziti je torej treba, kakšne mesne izdelke kupujemo in od kod izvirajo. Poleg tega je nujno temeljito čiščenje in razkuževanje po stiku z okuženimi živalmi ter ravnanje s trupli poginulih živali. Virus je namreč izjemno obstojen, na mrazu se dolgo obdrži, prenaša pa se tudi prek obutve, oblačil, vozil in opreme za prevoz. Razkuževanje zdaj priporočamo tudi kot preventivo, rejcem prašičev v prosti reji svetujemo omejitev prostega gibanja prašičev in postavitev dodatnih zaščitnih ograj.«

Slovenski prašiči so (še) zdravi

In kakšni so znaki okužbe z afriško prašičjo kugo? Pribožič pravi, da se bolezen pri divjih prašičih kaže po množičnem poginu živali na nekem območju, simptomi okužbe pri domačih prašičih pa so nenadni pogin brez očitnih znakov, povišana telesna temperatura, zmanjšan apetit, apatičnost, bruhanje, krvava driska in izcedek iz oči. Žival pogine v tednu ali dveh po okužbi, smrtnost pa je večinoma stoodstotna.

Slovenski cariniki so pozorni na meso in mesne izdelke, ki jih potniki pripeljejo iz držav zunaj Evropske unije, še posebej iz držav tretjega sveta.

Za človeka ni nevarna

Čeprav APK ni za človeka nevarna bolezen, pa bi njen izbruh pomenil ogromno ekonomsko škodo. Virus bi lahko povzročil celo izumrtje divjega prašiča. Tudi če na farmi s potrjeno APK vsi prašiči še ne bi poginili, bi jih bilo v skladu s predpisi treba humano usmrtiti. Virus APK povzroča torej množične pogine prašičev, gospodarske izgube kmetij in predelovalne industrije. Za Slovenijo, ki je s svinjino že tako zgolj 30 odstotkov samooskrbna, bi to pomenilo pravo katastrofo. V zadnjih dveh mesecih se je svinjina na borzi podražila za tretjino, na trgovskih policah za petino, prašičerejci napovedujejo, da bodo cene še višje, saj bo povpraševanje naraščalo, prašičev pa bo manj. Strokovnjaki so si edini, da je treba narediti vse, kar se da, da virus ne preskoči z divjega na domačega prašiča, in da smo kar najbolj dosledni pri preventivi. »Slovenija je država z ugodnim zdravstvenim stanjem prašičev in potruditi se moramo, da to stanje obdržimo in ohranimo to živinorejsko panogo ter proizvodnjo kakovostnega domačega mesa prašičev,« sklene Peter Pribožič.