Razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila predlogov novel zakonov, medtem ko pri predlogih novih zakonov ni tako občutna. Dnevni red majske seje DZ je v primerjavi z dnevnim redom aprilske seje obširnejši. Poslanke in poslanci bodo imeli na klopeh predloge 12 zakonov, od tega dva predloga novih zakonov, povečini pa gre za spremembe ali novele obstoječe zakonodaje. O še enem zakonu bodo odločali ponovno, na dnevnem redu pa so tudi trije predlogi za ratifikacijo mednarodnih pogodb.
Bolje kot prejšnji mesec
Majska seja bo torej precej daljša od aprilske, ki je trajala le dva dneva, na dnevnem redu pa je bilo vsega osem točk. Šlo je za eno najkrajših plenarnih sej v DZ, kar je v delu politike vzbudilo več pikrih komentarjev.Primerjava dela pretekih treh vlad pokaže, da je vlada Marjana Šarca v DZ poslala najmanj zakonodajnih predlogov, vendar pa razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila novel ali sprememb zakonodaje, ne pa toliko zaradi števila predlogov novih zakonov.
Alenka Bratušek najbolj delavna
Največ predlogov novih zakonov je v prvih šestih mesecih delovanja v DZ sicer poslala vlada Alenke Bratušek, največ ratifikacij mednarodnih pogodb pa vlada Mira Cerarja. Skupno je med zadnjimi štirimi vladami največ zakonodajnih rešitev v DZ poslala druga vlada Janeza Janše. Spodaj objavljamotudi tabelo s številom zakonodajnih rešitev, ki so jih v prvih šestih mesecih delovanja obravnavale in sprejele zadnje štiri vlade.
Kakšni so cilji vlade za 2019?
A nekaj so številke, drugo vsebina. Poglejmo, kaj vse si je sedanja vlada naložila na pleča in kaj vse naj bi uresničili v letu 2019. Torej, potem ko so na oblasti že več kot šest mesecev, naj bi: omogočili dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo, izboljšali črpanje sredstev EU, pospešili digitalizacijo, izboljšali nacionalno varnost, vzpostavili sodoben sistem znanosti in inovacij, poenostavili postopke, uredili trg dela po željah delodajalcev, izboljšali energetsko učinkovitost, pospešili infrastrukturne projekte, razbremenili stroške dela, vzpostavili finančno vzdržen pokojninski sistem, zgradili stabilno finančno ogrodje in se pripravili na predsedovanje Svetu EU.
In kaj jim je uspelo?
Začasno so uspeli preprečiti popoln kolaps zdravstva, proračunski dokumenti so sprejeti, a jim grozi ocena skladnosti z ustavo. Kadrovski pretresi v vrhu vojske zagotovo niso najboljša popotnica za izboljšanje nacionalne varnosti, v zadnjem trenutku smo prejeli evropska sredstva za gradnjo drugega tira, stroji prod Karavankami še vedno mirujejo. Napovedi o razbremenitvi stroškov dela so se uresničile z razbremenitvijo regresa, pokojninski sistem se še naprej razvija v smer podaljševanja delovne dobe in višanje starostnega praga, pri črpanju evropskih sredstev ni kakšnih vidnih sprememb. Če bi torej morali podati oceno dela vlade, bi morali reči, da tako številke kot vsebina kažejo, da bi lahko malce bolj zavihali rokave. Že od samega začetka imamo namreč občutek, da Marjan Šarec in njegovi izbranci zgolj gasijo požar za požarom.
