Ne bodo se jim odpovedali

Nepremičninski imperij slovenskih pisateljev: najdražja ocenjena na več kot pol milijona evrov

Mihael Korsika
4. 4. 2019, 20.13
Deli članek:

Kljub finančnim težavam Društvo slovenskih pisateljev ne namerava prodati luksuznih nepremičnin, ki jih imajo v Ljubljani, na Bledu in Obali. Prodaja bi bila po oceni predsednice društva v odstopu le kratkoročna rešitev.

STA
Samo vila v Ljubljani je po oceni geodetske uprave vredna slabih 600.000 evrov.

STA
Predsednica v odstopu Aksinja Kermauner je kritična do mačehovskega odnosa države do društva.

Predsednica Društva slovenskih pisateljev (DSP) Aksinja Kermauner je v torek odstopila, ker se ne strinja z odnosom, ki ga država izkazuje do društva. To bi po njenih besedah za normalno delovanje potrebovalo še enkrat toliko sredstev. »Država je v resnici tako ugledno organizacijo, kot je DSP, spravila povsem na kolena,« je dejala Aksinja Kermauner. Ob tem je pojasnila, da društvo zaposlenim ni moglo zagotoviti niti osnovnih plač, prav tako ni imelo na voljo dovolj sredstev za vzdrževanje društva.

Sredstva, ki jih društvo prejema od države, so v zadnjih letih resnično strmoglavila. Od leta 2010 naprej, ko je društvo glede na podatke spletne aplikacije Erar od proračunskih porabnikov prejelo kar dobrih 629.000 evrov, se je znesek vsako leto nižal. Lani so tako prejeli le še dobrih 240.000 evrov.

Ob razkritem izredno slabem finančnem stanju Društva slovenskih pisateljev pa je javnost zastrigla z očesi ob informacijah o dragih društvenih nepremičninah. Samo tri od štirih nepremičnin so po konzervativnih ocenah geodetske uprave vredne več kot 1,2 milijona evrov.

Nepremičnine na luksuznih lokacijah

Največjo vrednost ima nekdanja Ebenspangerjeva vila v središču Ljubljane, kjer ima društvo tudi prostore. Vrednost stavbe v treh etažah in s tlorisom 252 kvadratnih metrov ter okoli tri tisoč kvadratnih metrov zemljišča po oceni geodetske uprave znaša 641.995 evrov. Vila je sicer lani dobila status kulturnega spomenika nacionalnega pomena.

Poslopje, ki ima bogato zgodovino, je po drugi svetovni vojni v nepojasnjenih okoliščinah prešlo v najem takratni vladi Socialistične republike Slovenije. Po vojni je v njej nekaj časa živel politik Boris Kidrič z družino, leta 1957 pa je vila prešla v uporabo Društva slovenskih pisateljev, ki jo je nato do osamosvojitve Slovenije postopoma odkupilo. V vili je v procesu osamosvajanja Slovenije nastajal osnutek prve slovenske ustave.

V prestolnici ima društvo še dvosobno stanovanje v enem bolj prestižnih delov, na ljubljanskih Prulah. Gre za stanovanje, v katerem je zadnjih sedem let življenja skupaj z ženo bival pisatelj Dane Zajc, društvo pa je stanovanje poimenovalo Pisateljski atelje Daneta Zajca. Stanovanje v izmeri slabih 49 kvadratnih metrov je po uradnih ocenah trenutno vredno 128.553 evrov.
Realno je vrednost te nepremičnine občutno večja. Na enem izmed nepremičninskih portalov se trenutno na tem koncu prodaja le eno dvosobno stanovanje, ki je sicer večje za dva kvadratna metra, a lastnik zanj hoče 189.000 evrov. Po navedbah DSP gre za sodobno opremljen atelje, ki obsega dve spalnici, kuhinjo in kopalnico. Stanovanje je v prvi meri namenjeno bivanju tujih avtorjev in prevajalcev.

Društvo ima na voljo še dva počitniška objekta. Najbolj mogočen je počitniški dom na Belem Križu v bližini Pirana, ki se razteza v treh etažah s tlorisom 210 kvadratnih metrov. Ob domu je še za dobrih 2000 kvadratnih metrov zemljišča. Skupna vrednost po oceni geodetske uprave znaša 509.853 evrov. Ob tem velja omeniti, da se štirisobna stanovanja, s površino dobrih 110 kvadratnih metrov, na tem področju prodajajo za več kot 315.000 evrov.

Kot nam je pojasnila Aksinja Kermauner, je društvo dom na Belem Križu že leta 2013 dalo v najem in upravljanje lokalni turistični agenciji, ki je nekaj sredstev vložila tudi v obnovo razpadajoče stavbe.

»Na novo preurejen počitniški dom na Belem Križu ponuja možnost za letovanje, oddih in odmaknjeno literarno ustvarjanje. Dom je v neposredni bližini Pirana, obkrožata pa ga lep vrt in gozdiček, ki nudi senco za premišljevanje, branje, druženje … V počitniškem domu so na voljo pralnica, knjižnica, brezžični internet, televizija, kuhinja, miza za igranje namiznega tenisa ...« je zapisano na spletni strani društva. V domu je na voljo pet dvoposteljnih sob, štiri triposteljne sobe in ena štiriposteljna soba, najamejo pa jih lahko tako člani kot nečlani.

Člani društva imajo sicer 25-odstotni popust na sezonske cene sob, ki velja tudi za družinske člane. Cena za dvoposteljno sobo znaša 40 evrov (člani 30 evrov), cena za najem triposteljne sobe je 50 evrov (člani 38 evrov), najem štiriposteljne sobe pa je 60 evrov (člani 45 evrov).

Najeti je mogoče tudi društveno hišico ob Blejskem jezeru. Počitniški dom za letovanje na Bledu, ki stoji v neposredni bližini kampa Zaka, je od jezera oddaljen tri minute hoje. Hišico obkrožata gozdiček in mir narave. »Na voljo sta dve dvoposteljni spalnici ter dnevna soba, kuhinja in kopalnica,« je zapisano na spletnih straneh društva. Bivanje v domu je sicer mogoče od začetka junija do konca septembra, člani morajo za dan počitnic odšteti pičlih 40 evrov, cena za nečlane pa je 50 evrov na dan.
Društvo je imelo v lasti tudi večsobno stanovanje v ljubljanskem Trnovem, kjer so cene nepremičnin v prestolnici med najdražjimi, a ga je pred nekaj leti prodalo, da bi lahko sredstva vložilo v obnovo preostalih nepremičnin. S kupnino so med drugim obnovili počitniško hišico na Bledu.

Prodaja bi bila kratkoročna rešitev

V društvu sicer priznavajo, da v preteklosti niso bili ravno najboljši gospodarji svoje lastnine, a se nepremičninam pisatelji za zdaj ne nameravajo odpovedati. Po oceni Kermaunerjeve bi bila namreč to le kratkoročna rešitev.

»Če enkrat prodaš in nato porabiš denar, ker nimaš prihodkov, je to zelo kratkoročno. Če pa v nepremičnino vlagaš in jo nato oddajaš, si lahko zagotoviš dolgoročni prihodek. Ob tem še vedno ostaneš lastnik nepremičnine je pojasnila Kermaunerjeva.