Divjad ogroža 40 odstotkov mladih gozdov

"Jelenjad in srnjad obgrize in obgloda drevesa, prašiči pa prerijejo zemljo"

M. Bezek Jakše / Dolenjski list
31. 3. 2019, 11.02
Deli članek:

Pred 15 leti je bilo v Dragatušu ustanovljeno Društvo lastnikov gozdov ob Kolpi in Lahinji, ki danes združuje že 320 lastnikov gozdov. Ti opozarjajo na številne težave.

Arhiv Dolenjskega lista
Lastniki gozdov nimajo nič proti biotski pestrosti, a menijo, da bi moralo biti vse v mejah tistega, kar okolje še prenese. Na fotografiji Rajko Štefanič.

Pogovarjali smo se z Rajkom Štefaničem, ki je bil prva dva mandata predsednik društva. Izpostavil je številne težave, ki mučijo lastnike gozdov. »Skrbijo nas strokovne ugotovitve Zavoda za gozdove Slovenije, da je v naši državi zaradi prevelikega števila parkljarjev, kot so jelenjad, srnjad in divji prašiči, ogroženih 40 odstotkov mladih gozdov, še vedno pa nimamo pravilnika za oceno škode v gozdu, ki ga pišejo že peto leto. Jelenjad in srnjad obgrize in obgloda drevesa, prašiči pa prerijejo zemljo. V zadnjem času pa lastniki gozdov ob vodotokih opažajo vse večjo škodo, ki jo povzročajo neavtohtoni bobri. Včasih so glodali le mehke drevesne vrste, kot so topoli in jelše, zdaj pa tudi hraste, smreke, jesene. Bobri so se preveč razmnožili, a so zaščiteni. Lastniki gozdov nimamo nič proti biotski pestrosti, a menimo, da bi moralo biti vse v mejah tistega, kar okolje še prenese,« je zaskrbljen Štefanič.

Ob tem poudari pomen ekosistemskih funkcij gozda za vse prebivalce. Ne nazadnje s pomočjo gozdov blažimo posledice podnebnih sprememb in ohranjamo vodne vire. Slovenija je prav po zaslugi gozdov poznana kot zelena destinacija. Velja namreč za eno najbolj gozdnatih držav v EU.

VSE VEČ JE TUDI SMETIŠČ

Lastniki gozdov so vse bolj nejevoljni tudi zaradi smetišč, ki ostajajo za ilegalnimi migranti zlasti ob Kolpi. Na podlagi zakona o gozdovih je namreč lastnik gozda kazensko odgovoren za smeti, ki jih naključni obiskovalec odloži na njegovi parceli. »Stroški pobiranja smeti za ilegalnimi pribežniki so bremenili občino, kar se mi ne zdi prav. To bi morali urediti vsaj na državnem, če ne celo na evropskem nivoju,« meni Štefanič, ki je zadovoljen, da pri njih v zadnjih letih ni bilo toliko žleda kot ponekod drugod po državi.

Zato pa toliko bolj pustošijo vetrolomi in lubadar. V društvu priporočajo lastnikom gozdov, da vsaj maja obiščejo gozdove in odstranijo že prva drevesa, ki jih je napadel lubadar. V gozdovih je vse bolj pereč tudi problem tujih invazivnih drevesnih vrst, svoja opažanja pa lastniki sporočajo pristojnim na Zavodu za gozdove Slovenije.