Slovenija

Od "neznanega" moža do aleje znamenitih

Edita Žugelj
4. 2. 2019, 21.10
Deli članek:

O izseljenskem kulturnem delavcu, literarnem kritiku, prevajalcu, pesniku in uredniku dr. Tinetu Debeljaku se v rojstni Škofji Loki in širše desetletja ni smelo govoriti.

Arhiv
Dr. Tine Debeljak pred grbom Škofje Loke na svojem domu v Buenos Airesu.

Pred drugo svetovno vojno je bil dr. Tine Debeljak med drugim urednik kulturne priloge časnika Slovenec in eden od ustanoviteljev Muzejskega društva Škofja Loka, katerega predsednik je zadnjih 11 let Aleksander Igličar.

Kot pove sogovornik, se je Debeljak med vojno uprl zapovedanemu kulturnemu molku in se maja 1945 v strahu za svoje življenje z množico drugih beguncev umaknil čez Ljubelj na Koroško ter potem v Italijo in Argentino. V tamkajšnji slovenski skupnosti je kot eden najvidnejših članov nadaljeval svoje kulturno poslanstvo.

Arhiv
Aleksander in Milena Igličar z Debeljakovimi otroki v Slovenski hiši v Buenos Airesu: Tine ml., Metka in Jožejka.

Dejaven kulturni delavec

Dr. Debeljak je v Argentini začel iz nič, zaposlil se je kot delavec v tovarni cementa, v prostem času pa pisal poezijo, eseje, članke in literarne kritike, prevajal ter se posvečal slovenskim izdajam v Argentini in v zamejstvu. Že leta 1949, leto dni po njegovem prihodu v novo domovino, je izšla Velika črna maša za pobite Slovence, prva leposlovna knjiga povojne emigracije v Argentini, ki jo je začel pisati v begunstvu v Italiji. V njej je že takrat omenjal povojne poboje in klical po spravi. Debeljak je bil tudi soustanovitelj in predsednik izseljenske in zamejske organizacije Slovenska kulturna akcija (SKA) ter urednik tednika Svobodna Slovenija. Žena Vera in trije otroci, ki so ostali v Jugoslaviji, so se mu smeli pridružiti šele po posredovanju mednarodnega Rdečega križa desetletje po vojni.

Arhiv
Metka Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Žakelj sta leta 2009 prevzeli listino za častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka.

Poklon rojaku

Po osamosvojitvi Slovenije se je v Škofji Loki začel pogled na dr. Tineta Debeljaka, čigar portret je bil na razstavi ob 1000-letnici Loke označen še kot portret »neznanega moža«, spreminjati. Leta 1995 so na njegovi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo, leta 2003, ob 100-letnici Debeljakovega rojstva, pa so v Aleji znamenitih Ločanov postavili obeležje. Predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar je začel življenje in delo desetletja zamolčanega someščana poglobljeno raziskovati, ko je prevzel vodenje društva. Na njegovo pobudo so leta 2009 takrat že pokojnega dr. Debeljaka imenovali za častnega člana društva. Po tem je Igličar v Argentini obiskal Debeljakove potomce, sina Tineta ml. ter hčerki Metko in Jožejko, in se kulturniku poklonil na njegovem grobu. Tamkajšnjo dejavno slovensko skupnost je obiskal še dvakrat, nazadnje lanskega novembra.