Intervju

Marjan Podobnik: Začutil sem, da če želim pomagati, je zdaj skrajni čas

Mihael Korsika
4. 2. 2019, 19.30
Deli članek:

Povratnik na strankarski parket in ponovni predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je prepričan, da bo krščansko-demokratska ljudska opcija v srednjeročni prihodnosti vodilna v Sloveniji. Kljub vsemu meni, da bi država za preboj med najboljše vsaj za dva mandata potrebovala širšo koalicijo.

Sašo Švigelj / Novice Svet24
Marjan Podobnik: "Trenutno vzdušje je odlično. Mislim, da veliko boljšega vzdušja v naši 30-letni zgodovini v stranki še ni bilo."

Politiko ste zapustili pred skoraj dvema desetletjema. Danes imate več izkušenj v gospodarstvu kot v politiki. Kaj ste pogrešali, da ste se vrnili v strankarske vode?

Ničesar nisem zelo pogrešal, ker je od takrat, ko sem bil aktiven v stranki, preteklo že 18 let. Imel sem drugo službo ter ostale aktivnosti, zato sem moral v preteklih nekaj mesecih na hitro prilagoditi, kar je bilo relativno zahtevno. Tudi za družino. Za kandidaturo za predsednika SLS sem se odločil zaradi pobud od zunaj in zaradi res neoptimistične perspektive za SLS. Začutil sem, da če želim pomagati, da stranka, ki je bila prva ustanovljena politična stranka v Sloveniji, obstane in ponovno zaživi, je zdaj skrajni čas.

Torej gre za zadnji poskus reševanje stranke?

Stranka se že drugič zapored ni prebila v parlament. Če bi se to še enkrat ponovilo, je vprašanje, ali bi bilo stranko sploh še mogoče na novo oživiti in ponovno utrditi. Vesel sem, da se je za zdaj izkazalo, da so bila moja optimistična pričakovanja utemeljena.

Kljub vsemu vaša vrnitev ni običajna, saj vam je stranka pred dobrim dvema letoma pokazala vrata. Kakšno je zdaj vzdušje?

Ni skrivnost, da so bile v preteklosti razlike v pogledih in da so bili tudi nekateri močni konflikti. Po zadnjem neuspehu na volitvah je bilo čutiti velike volje, da pridemo do sprave znotraj stranke. Opravili smo nekaj zahtevnih in odkritih pogovorov. Glede konsolidacije sem hvaležen vsem, tako ljudem iz prejšnjega vodstva kot skupinam in posameznikom, ki so bili tako kot jaz izključeni ali odrinjeni.

Na spravnem kongresu v Novem mestu smo zakopali bojne sekire in pokazali pot, ki ni prav pogosta in ki je morda lahko neki vzorec tudi za širšo politiko in družbo. Če smo namreč tako medsebojno ranjeni ljudje lahko skupili skupaj in zdaj skupaj uspešno peljemo prenovljeno zgodbo, je to dokaz, da se dolgoletne zamere lahko presežejo v resnično kratkem času, če le obstaja dovolj močna volja.

Sašo Švigelj
Marjan Podobnik

Stranka se je v zadnjih mesecih okrepila tudi z nekaterimi novimi imeni. Najbolj kontroverzen je nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar, ki je bil zaprt in nekajkrat obsojen. Nekateri ocenjujejo, da vam je to bolj škodilo kot koristilo.

Verjetno je ta poteza kratkoročno bolj škodila kot koristila, zaradi tega sem slišal marsikatero pripombo. Glede tega ponavljam, da mi nismo stranka svetnikov, ampak ljudska stranka, v kateri smo ljudje s takšnimi in drugačnimi napakami.

Predvsem želimo omogočiti, da dobi človek drugo priložnost. Vemo, kako hudo je, če te ob napaki, nihče ni brez nje, preprosto dokončno zavržejo. Predvsem pa je hudo, da nekateri ljudje niso naredili takšnih napak, pa so vseeno obtoženi. Dober je primer našega skupnega kandidata Franca Kanglerja za evropske volitve, kjer padajo vse ovadbe, človeka pa so diskreditirali in poskušali dobesedno uničiti. Zelo pomembno se mi zdi, da ti ljudje brez sovraštva, brez želje po maščevanju ponovno vstopajo na politični prostor.

Kako po vrnitvi sodelujete s sorodnima strankama SDS in NSi, s katerima ste v preteklosti že sedeli v vladi?

Odnosi so  dobri. Logično je, da sta si SLS in NSi že zaradi skupne preteklosti vrednostno najbližje. Verjamem, da bo ljudska krščansko-demokratska opcija v dveh mandatih vodilna v Sloveniji. Da bo postavljala mandatarja in bo nosilna pri oblikovanju programa. Vesel sem tudi dobrega sodelovanja z SDS.

Verjamem, da bi Slovenija za razvojni preboj potrebovala vsaj dva mandata stabilno vlado z močno večino nekoliko širše koalicije, v kateri bi bili ustrezno zastopani skupine in pogledi, s katerimi bi presegali te naše nesrečne delitve na domobrance in partizane, na klerikalce in liberalce. V vlade, v kateri bi bila ljudska stranka v manjšini v odnosu do strank levo od nas, pa ljudska stranka ne bo več vstopala.

Za preboj, o katerem govorite, ne bo dovolj le politična volja; kakšna je vaša vizija Slovenije v prihodnosti?

Slovenijo vidim kot državo ambicioznih, uspešnih in zadovoljnih ljudi, ki hočejo in znajo izkoristiti razvojne potenciale, ki jih naša država ima, in ki imajo posluh ter premorejo solidarnost do tistih, ki so v različnih stiskah. Med konkretnimi vsebinskimi prioritetami bi izpostavil pomen lesa kot strateško najpomembnejše slovenske surovine in pomen lokalno pridelane zdrave hrane. Stranka bo imela aprila statutarno programski kongres, na katerem bomo te usmeritve tudi formalno sprejeli prek prenovljenega programa stranke.

Spodbuditi hočemo vsestransko koristno uporabo lesa s čim višjo stopnjo predelave in doseganjem čim večje dodane vrednosti. Zdaj pa gre naš les večinoma nepredelan največ v Avstrijo, od koder se potem tudi k nam vrača v obliki polizdelkov in izdelkov, vse to pa glede na izkušnje, znanje in tradicijo lahko naredimo sami v Sloveniji.

Pravkar poteka študija, ki sicer še ni zaključena, a kaže na to, da če bi tri milijone kubičnih metrov kakovostnega lesa od približno petih milijonov letnega prirastka predelali do končnih produktov, bi dosegli dodatno vrednost prek 700 milijonov evrov, ki jih s prodajo neobdelane hlodovine v tujino ne dobimo. To bi zagotavljalo okoli 4500 dolgoročno stabilnih delovnih mest. K temu pa mora med drugim prispevati tudi šolski sistem.

Kako?

Treba je omogočiti, da bo šolski sistem bolj usmerjen v izobraževanje za poklice, za katere je povpraševanje na trgu. Zame je nesprejemljivo, da šolski minister problematizira dejstvo, da se povečuje vpis na poklicne šole na račun zmanjšanega vpisa na gimnazije. Saj smo vendar desetletja želeli ravno to, da bomo izobrazili mlade v prvi vrsti za poklice, ki jih naši podjetniki, obrtniki in drugi delodajalci potrebujejo, in bodo mladi po šolanju lahko dobili zaposlitev. Da ne bomo imeli toliko mladih in drugih, ki pri nas ne morejo dobiti ustrezne zaposlitve in morajo iskati službe v tujini.

Poudarili ste tudi pomen lokalne hrane.

Na tem področju imamo velike potrebe in možnosti. V nasprotju s številnimi državami v Sloveniji v glavnem nimamo preveč onesnaženega okolja, posebno zemlje. V veliki večini se namreč ni izplačala intenzivna pridelava zaradi majhnosti parcel in razdrobljenosti našega kmetijstva, to pa se danes kaže kot lepa priložnost za pridelavo kakovostne hrane z višjo dodano vrednostjo. Treba je organizirati ne le peščico velikih, temveč tudi nosilce malih in srednje velikih  kmetij, jih v večji meri spodbuditi v smeri proizvajanja ekološke pridelane hrane, saj je po njej vedno večje povpraševanje doma in v tujini.

Za neposreden stik proizvajalcev in kupcev slovenske lokalno pridelane hrane sodelujemo pri pripravi projekta veletržnice, tržnice na drobno in prvega logistično-distribucijskega centra za izključno lokalno pridelano slovensko hrano. To je tudi odgovor, kako se v prihodnje v čim večji meri zaščititi pred primeri, kot je uvoz oporečnega mesa iz Poljske.

Če se dotaknemo aktualnih tem, vprašanje migracij že nekaj časa deli slovensko javnost in politiko. Kakšno je vaše stališče?

Po mojem mnenju je napaka, da je Slovenija podpisala marakeški dogovor. Ko pa gre za begunce, matere z otroki in starce z vojnih območij, je prav, da jih sprejmemo. In jih po najbolj širokogrudnih kriterijih tudi oskrbimo.

Zakaj torej ne podpirate marakeškega dogovora?

Problem marakeške deklaracije so nezakoniti migranti. Na tem mestu bi ponovil besede Ivana Omana, da se je s tem treba ukvarjati tako kot z vsako nezakonito dejavnostjo. Treba jo je strogo sankcionirati in mejo za nezakonite migrante neprodušno zapreti. Tudi zato, da migranti ne bodo umirali na Kolpi. Na hrvaško-madžarski in srbsko-madžarsko meji migranti ne umirajo, na slovenski pa, ker imajo informacije, da je meja prepustna.

Podpirate gradnjo takšnega zidu, kot ga ameriški predsednik Donald Trump načrtuje na meji z Mehiko?

Ne.

Kako bi vi urejali to problematiko?

Vsekakor bi si bilo treba prizadevati tudi za dobro varovano mejo med Hrvaško in BiH, saj imata, ko gre za nezakonite migrante, Slovenija in Hrvaška podoben problem in interes.

To je »zdravljenje« simptomov, kako pa preprečiti naval migrantov ne evropske zunanje meje?

Treba je začeti odločno reševati probleme na izvoru. Pomagati je treba državam, od koder migranti prihajajo, med drugim z odpiranjem trga v razvitih državah za njihove izdelke. Zame je popolna katastrofa, da svetovne velesile namesto tega zaradi svojih ekonomskih in drugih interesov dopuščajo to, kar se danes na primer dogaja v Jemnu in mnogih afriških državah, kjer sto tisoče otrok umira od lakote. Da gledajo in gledamo – in zato, da se ne zamerimo velikim, molčimo. To je v nebo vpijoč greh, za katerega bomo nekoč plačevali grozljivo ceno.

Kako bi se lahko to spremenilo?

Če bi spodbudili razvoj teh držav in v ta namen dali dali le 20 odstotkov tega, kar se daje danes za nenormalno in nemoralno oboroževanje, bi verjetno za mnogo naslednjih let rešili večino problemov migracij, ki bodo sicer vedno večji.

Kakšno pa je vaše stališče do neuspelega predloga ustavne obtožbe proti  premierju? Bi podprli predlog, če bi bili v parlamentu?

Do ustavne obtožbe se ne opredeljujem, zdi pa se mi nesprejemljivo, da se ne omogoči enakovredno financiranje osnovnega programa tej peščici zasebnih šol skladno s sklepom ustavnega sodišča.

V SLS sicer podpiramo močno javno šolstvo, obenem pa tudi možnost vzpostavljanja zasebnega šolstva, ki predstavlja nujno potrebno konkurenco. Prav tako podpiramo močno javno zdravstvo, hkrati pa možnost vzpostavljanja zasebnega zdravstva, ki predstavlja nujno potrebno konkurenco. Namesto tega pa danes tistim, ki razkrinkajo korupcijo pri na primer preplačilih žilnih opornic, kot je primer doktor Noč, vzamejo možnost za delo. To je sramota za to vlado.

Stranka je po neuspehu na parlamentarnih volitvah poleg konsolidacije vse moči zdaj usmerila na evropske volitve. Glede oblikovanja liste ste napovedali novost. Za kaj gre?

Gre za ponudbo civilni družbi, kot so gasilci, študentje, skavti in taborniki, upokojenci, planinci, umetniki in drugi, da predlaga svojega kandidata. Najmanj enega, ki ga bodo sami izbrali, bomo uvrstili na našo listo. To pomeni, da bo imel realne možnosti, da bo izvoljen, saj ima na evropskih volitvah pomembno težo tudi preferenčni glas.

Za kandidata za evropskega poslanca se torej v vaši stranki lahko poteguje vsak?

Vsak, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino, kar je naš najosnovnejši program.