Volitve v evropski parlament bodo potekale od 23. do 26. maja letos. V zakulisjih strank pa že potekajo mrzlični boji za to, kdo bo prvi nosilec liste.
Peterle ali Ljudmila?
Največ je do zdaj znanega glede stranke Nova Slovenija (NSi), kjer za prvo mesto na listi poteka prerivanje med obstoječim poslancem Lojzetom Peterlotom in nekdanjo predsednico stranke Ljudmilo Novak. Slednja naj bi sestopila kot predsednica pod pogojem, da ji stranka ne bo delala težav, ko bo hotela kandidirati za evroposlanko.
Peterle po drugi strani zastopa »kriterij uspeha«, kot se je izrazil. »Če bodo v stranki za dober rezultat, me bodo postavili na prvo mesto. Če bodo kakšni drugi interesi, bo pa drugače,« je izjavil oktobra. NSi povrh ne bo nastopila s skupno listo z SLS, kot na prejšnjih volitvah, s katero sta obe stranki izplenili dva poslanca, a na vprašljiv način. Izvoljen je bil prvi nosilec Peterle in zadnji na listi Franci Bogovič, ki je do poslanskega mandata mukoma prilezel s preferenčnimi glasovi.
Čeprav je bila SLS še enkrat pripravljena odigrati ta scenarij, pa nad njegovim prejšnjim razpletom očitno niso bili navdušeni v NSi.
Mesec se igra z ognjem
Najbolj demokratični kontinent je v jedru zaznamovan z demokratičnim deficitom, saj državljani Evrope nimajo neposrednega vpliva na imenovanje Evropske komisije. Po mnenju nekaterih je to razlog upadanja volilne udeležbe. Nazadnje nas je na ravni Evrope volilo samo 42,5 odstotka. V Sloveniji na volitvah v evropski parlament glasuje samo poraznih 24,55 odstotka.
Zelo vzporedni procesi potekajo tudi v stranki Levica. Ko so jo združevali iz strank IDS in Trs, je Luka Mesec po naših informacijah Violeti Tomić drugo violino skupne stranke v roke potisnil z obljubo, da jo bodo kot prvo nosilko liste poslali v evropski parlament. Ali bo ta obljuba izpolnjena, bomo videli v prihodnjih mesecih. Mesec nima ambicij postati evropski poslanec, je pred časom povedal za enega od medijev, saj si želi še en mandat ostati v Ljubljani. Vendar ne izključuje možnosti, da bi se njegovo ime ne bi pojavilo nekje nižje na seznamu, in sicer z namenom, da s svojo prepoznavnostjo več volivcev spodbudi k obkroževanju liste Levica.
Slednje bi bila igra z ognjem, saj poznamo institut preferenčnega glasu, s katerim je bil proti svoji volji leta 2004 izvoljen Borut Pahor kot zadnji na listi tedanje Združene liste socialnih demokratov. Leta 2014 pa je prepoznavnejša Tanja Fajon na isti način premagala tedanjega predsednika SD Igorja Lukšiča. Po tem scenariju bi stranka Levica v Slovenija ostala brez najprepoznavnejšega obraza.
Šoltes ostal sam
Igor Šoltes, ki je bil na prejšnji volitvah izvoljen brez podpore politične stranke, je politično najbližje Levici, vendar so bili pogovori z njo neuspešni. Šoltes bo tako spet nastopil sam, tokrat oborožen z zgodbo, ki jo je zgradil v tem mandatu. Na njegovi listi pa bodo vidni zagovorniki varstva okolja in enakosti.
SDS disciplinirano
Železno disciplino kažejo v stranki SDS, kjer so obstoječi evroposlanci Romana Tomc, Milan Zver in Patricija Šulin enotno izjavili, da je vnovična kandidatura odločitev stranke. Pripravljeni pa so kandidirati še enkrat, saj da sveži poslanci potrebujejo cel mandat, da spoznajo evropske hodnike in zares učinkoviti postanejo šele v svojem drugem.
LMŠ, SMC in Bratuškova skupaj?
Pogovori o skupni listi naj bi potekali tudi v sredinskem trojčku – Listi Marjana Šarca, Stranki modernega centra in Stranki Alenke Bratušek. A so se takoj zapletli v različne interese. Premier Marjan Šarec naj bi na prvem mestu želel videti svojega kandidata, SMC pa naj bi na prvo mesto raje postavil zdajšnjo komisarko Violeto Bulc, ki v meritvah javnega mnenja dobro rangira.
