PRETRESI

Bodo novi obrazi rešili težave in ji vrnili ugled?

Mirko Vorkapić
26. 12. 2018, 19.30
Deli članek:

Za Slovensko vojsko je bilo leto 2018 leto kadrovskih menjav. Obrambna ministrica Andreja Katič je posle predala novemu staremu ministru Karlu Erjavcu. V le desetih mesecih so se na čelu vojske zvrstili trije načelniki generalštaba. Nadaljujejo pa se zapleti z vojaško opremo in razpisi.

Bobo
Povod za odhod Andreja Ostermana je bila nezadostna ocena bataljonske bojne skupine, vendar takratna ministrica ni skrivala nezadovoljstva nad njim že pred tem.

Iztekajoče se leto se je za Slovensko vojsko (SV) začelo z neuspehom na preverjanju usposobljenosti po Natovih standardih, kar je odneslo takratnega načelnika Generalštaba SV Andreja Ostermana. Da je ministrica za obrambo Andreja Katič nezadovoljna z njegovim delom, je bilo slišati že prej, neuspeh pa je bil kaplja čez rob in Osterman je moral oditi. Njegov naslednik Alan Geder je bil na položaju komaj devet mesecev, ko ga je vlada razrešila, in sledilo je »zgodovinsko« imenovanje njegove naslednice, prve ženske na čelu katere od Natovih vojska, Alenke Ermenc, kar je odmevalo tudi v svetu.

Začelo se je »padcem« bataljonske bojne skupine

Konec februarja je v javnosti odjeknila informacija, da so pripadniki bataljonske bojne skupine 72. brigade Slovenske vojske padli na testiranju usposobljenosti po Natovih standardih. Vodstva vojske tak rezultat ni presenetil, je pa sprožil zgražanje v javnosti in jezo politike, ki je sklenila zamenjati takratnega načelnika Generalštaba SV generalmajorja Andreja Ostermana. Takratna obrambna ministrica Katičeva je za novega načelnika izbrala generalmajorja Alana Gederja.

Ministrstvo za obrambo
Karl Erjavec se je vrnil na položaj obrambnega ministra in takoj začel nekatere ukrepe.

Zaplet s povišicami

Novi načelnik GŠ se je najprej lotil urejanja gmotnega položaja vojakov. Junija je izdal ukaz o izplačilu povečanega obsega dela in delovnih obremenitev, ki je za vse pripadnike Slovenske vojske pomenil 19-odstotni dodatek. S tem so želeli nagraditi zaposlene v vojski, ki so zaradi pomanjkanja kadra stalno dodatno obremenjeni. Ob ukrep se je »spotaknila« notranja revizorka na ministrstvu za obrambo, češ da je neskladen z zakonom. Zadevo so rešili tako, da so od novembra do dodatka upravičeni le tisti pripadniki SV, ki so določeni v odzivne sile. Po ocenah je takih približno 5000 od skupno 6700 zaposlenih.

Napad na vojake v Libanonu

Redno patruljo 24. kontingenta Slovenske vojske (SV) na mirovni misiji v Libanonu je v začetku avgusta napadla večja oborožena skupina. V prvem napadu so patruljo obkolili in poškodovali vozilo, v drugem napadu pa so vozilo polili z bencinom in ga zažgali. Pripadniki SV so se nepoškodovani izmaknili in se vrnili v vojaško bazo, a so ostali brez vojaške opreme. Kot so takrat pojasnili pri SV, vojaki napadalcem orožja niso predali, ampak so med zapuščanjem gorečega vozila in prerivanjem napadalci ukradli dve puški in tri pištole.

Ukradeno strelivo

V Nemčiji so v začetku oktobra ukradli del tovora s tovornega vozila Slovenske vojske, ki je na letališče v Leipzigu peljalo opremo in strelivo za pripadnike kontingenta Slovenske vojske v Maliju. Po prvih podatkih je bilo ukradenih približno tisoč kosov streliva kalibra 5,56 mm in tisoč kosov streliva kalibra 9 mm. Generalštab Slovenske vojske je krajo streliva v Nemčiji označil za dogodek, ki se ne bi smel zgoditi. Do njega je prišlo predvsem zaradi neustreznega varovanja tovornjaka in tudi zaradi pomanjkljivosti v ukazih, je povedal tiskovni predstavnik SV Simon Korez. »V nobeni vojski, nobeni poklicni, profesionalni vojski, kar SV je, se takšni dogodki ne smejo zgoditi. Naredili bomo vse, da se tovrstni dogodki ne bodo več dogajali,« je še dejal Korez.

Bobo
Načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc

Afera vojaški škornji

Novembra, po zaključku mednarodne vaje Nata na Norveškem, so v javnost pricurljale pritožbe vojakov nad čevlji, češ da se na polarnih temperaturah niso obnesli. Podobni očitki so na račun čevljev leteli že februarja ob preverjanju Creval, a so v vojski takrat kritike zavrnili s trditvijo, da je bil problem v posameznikih, ki se niso ustrezno oblekli. Novi stari obrambni minister Karl Erjavec, ki se je z nastopom nove vlade septembra po desetletju vrnil na čelo ministrstva za obrambo, je v preverjanje kakovosti nesrečnih škornjev slovenske Alpine vključil tudi Institut Jožef Stefan ter napovedal, da bo njihovo kakovost v spremstvu predstavnikov vojske, generalštaba in ministrstva preveril tudi osebno, na zimskem maršu v snegu.

Erjavčevi ukrepi: imenovanje Ermenčeve in osemkolesniki

Erjavec je, na presenečenje javnosti, a verjetno ne bolj posvečenih, konec novembra obelodanil, da bo dotedanjega načelnika Gederja zamenjal z Alenko Ermenc, ki je bila le nekaj dni prej povišana v čin generalmajorke. Erjavčev novembrski odgovor na vprašanja, ali morda razmišlja tudi o menjavi načelnika generalštaba, da »življenje prinese, odnese. /.../ A v življenju ne veš, kam te peljejo poti, v politiki pa še manj,« je tako postal veliko bolj jasen. Med prvimi Erjavčevimi potezami je bila zahteva, da se načrti za nakup novih vozil 8x8 za vojsko znova preučijo, češ da so bili nejasno zastavljeni. »Dorečeno ni bilo niti, kakšna naj bo oprema vozila. Imeli so več različnih konceptov in logiko 'bomo že potem reševali, koliko to stane',« je Erjavec pojasnil afero Patria, ki je zaznamovala njegov prvi mandat obrambnega ministra.

Ali res potrebujemo vojsko?

Morda je prav to, da je minister »vtaknil svoj nos« v nakup osemkolesnikov, botrovalo anonimki, ki so jo v začetku decembra prejeli v stranki Levica na račun posla za nakup štirikolesnikov od ZDA. Levica je že sicer nasprotnik sodelovanja Slovenije v Natu, kritični so bili tudi do nakupa vozil 4x4. Po prejemu anonimke so zahtevali, naj se Slovenija umakne iz dogovora z Američani.

Ministrstvo je sicer vse očitke o domnevnih zavajanjih zavrnilo z objavo številk, za razkritje pogodbe z Američani je tako poskrbela že anonimka. Na pogoste pozive Levice k referendumu o članstvu v Natu je Erjavec sicer dejal, da »razpišimo raje referendum, ali potrebujemo SV. Če jo, potem potrebujemo tudi osemkolesnike. Če pa je ne, potem ne potrebujemo ničesar. Potem je tudi denar za obutev prevelik strošek.« Erjavec namreč poudarja, da Slovenska vojska v prvi vrsti služi državljanom, poudarjal je tudi večstransko uporabnost opreme. »Recimo helikopterske zmogljivosti so uporabne tudi ob naravnih in drugih nesrečah.«

V novem letu tako ministra in načelnico čakajo vsaj še vedno nerazrešeni izziv s pomanjkanjem vojakov in malodušjem v njihovih vrstah ter projekti nabave vojaške opreme. Erjavec je napovedal tudi prenovo strategije nacionalne varnosti in belo knjigo o obrambi.