Smrtonosno

Lahko afriška prašičja kuga ogrozi tudi naše živali?

V. B. / Štajerski tednik
28. 11. 2018, 19.57
Posodobljeno: 28. 11. 2018, 19.57
Deli članek:

Uprava za varno hrano ponovno opozarja na afriško prašičjo kugo. V Sloveniji za zdaj še ni bil ugotovljen noben primer te bolezni, vendar pa je zaradi širjenja z vzhoda Evrope tveganje za domače in divje prašiče povečano.

Profimedia
265 pojavov afriške kuge je bilo lani v Evropi pri domačih prašičih (na fotografiji primer iz Rusije).

Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. V zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila tudi na Balkan, na Poljsko, Češko in v Romunijo. 

V letu 2017 je bilo v Evropi prijavljenih 3985 pojavov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in 265 pojavov pri domačih prašičih. Gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila tudi na Balkan, na Poljsko, Češko in v Romunijo.

Število prašičev se lahko znatno zmanjša

Pretekli mesec so v Mariboru organizirali izobraževanje za rejce prašičev, lovce in veterinarje. Velik poudarek je bil predvsem na odgovornosti lovcev in rejcev glede izvajanja preventivnih ukrepov oziroma ukrepov biološke varnosti, da bi se tveganje za vnos oziroma širjenje bolezni čim bolj zmanjšalo. Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na nekem območju. Ponekod se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.

Reuters
Vsak sum, da se je pojavila bolezen, mora imetnik živali nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji.

Podobno klasični kugi

Virus preživi 11 dni v blatu, en mesec v umazanih prašičjih boksih, 70 dni v krvi na lesenih deskah, 15 tednov v ohlajenem mesu, 300 dni v zorjenih pršutih, 15 let v zamrznjenih trupih.

Klinični znaki niso specifični, vendar pa lahko na podlagi neobičajno visoke stopnje pogina med prašiči vseh kategorij posumimo na kugo. Bolezen je podobna klasični prašičji kugi. Opazni znaki pri bolni živali so nenaden pogin, brez očitnih znakov, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska in izcedek iz oči.

Vsak sum, da se je pojavila bolezen, mora imetnik živali nemudoma sporočiti najbližji veterinarski organizaciji. Prav tako mora lovec, ki posumi na prisotnost kuge v populaciji divjih prašičev ali opazi spremembe, na podlagi katerih bi lahko posumil na prisotnost bolezni v populaciji divjih prašičev, to nemudoma sporočiti na upravo za varno hrano ali center za obveščanje.