Banka Slovenije opozarja, da se bo EURIBOR z naslednjim letom zagotovo dvignil, kar bo prizadelo zlasti imetnike kreditov na dolgi rok s spremenljivo obrestno mero.
Črni petek in Spletni ponedeljek, potrošniški domislici, ki smo jih posvojili od Američanov, sta označili začetek potrošniške mrzlice, ki nas napade vsako leto pred prazniki. Trgovci in banke so vam pripravljeni omogočiti, da boste zapravili vse in še več. Če na vašem računu ni dovolj sredstev za izpolnitev vseh želja, imate na voljo celo kopico finančnih produktov, ki bodo vaša plačila prestavili v prihodnost. Oglejmo si ponudbo enega od večjih slovenskih trgovcev. Ta svojim strankam nudi: posebne potrošniške kredite za imetnike njihove kartice zaupanja, nakupe na obroke s plačilnimi karticami, kredite do 12 mesecev brez obresti, kredite do 36 obrokov za nakupe do 3000 evrov, brezobrestni produkt Razdeljena cena ter kredit za večje nakupe – do vrednosti 12.500 evrov. Če vam vse to ni dovolj, se še vedno lahko zadolžite pri svoji banki.
Limit
Eden najlažjih načinov, ki vam omogoči, da nekaj časa zapravljate več, kot imate, je dovoljena prekoračitev stanja na računu ali po domače limit. Banke vam za določeno časovno obdobje (po navadi eno leto) dovolijo, da porabite tudi denar, ki ga nimate. Odobritev je preprosta in hitra, težava je le v tem, da koriščenje limita prinaša razmeroma velike stroške. Najprej banki plačate postopek odobritve in zavarovanje, nato pa vsak mesec še obresti. Nekatere banke zaračunavajo tudi vodenje limita. Obresti pri limitu so po navadi znatno višje kot pri kreditu, res pa je, da jih plačujete zgolj na vsoto, ki ste jo porabili. Trenutno znašajo okoli osem odstotkov.
Kartice
Številne plačilne in kreditne kartice danes omogočajo plačilo na obroke. Nekatere celo na 60 obrokov. Kolikšen znesek boste lahko zapravili, je še vedno odvisno od vaše kreditne sposobnosti, ki jo bo izdajatelj kartice ocenil, ko vam bo kartico odobril. Trgovci, ki tako kreditiranje omogočajo, pa vam lahko zaračunajo tudi kakšen odstotek provizije.
Hitri kredit
Večina bank pri ocenjevanju kreditne sposobnosti uporablja sistem SISBON, v katerem so zbrani podatki o finančnem poslovanju vseh bančnih komitentov. Podatke o sebi si lahko ogledate na spletnem naslovu www.sisbon.si.
Najnovejši trend pri bankah so hitri krediti. Ponekod obljubljajo odobritev še v istem dnevu, ponekod celo v nekaj minutah. Zaradi vse večje ponudbe tovrstnih kreditov, ki jih potrošniki lahko pridobijo z minimalno dokumentacijo, je Banka Slovenije izdala celo opozorilo oziroma priporočila, v katerih so zapisali, naj razmerje med letnim servisiranjem celotnega dolga in letnim neto prihodkom posameznika ne preseže 50 odstotkov, za osebe z mesečnim dohodkom do 1700 evrov, oziroma 67 odstotkov za tiste z mesečnim dohodkom nad 1700 evri. Ročnost novih potrošniških posojil naj ne presega 120 mesecev. So pa tovrstni ekspresni krediti po navadi dražji od »običajnih« potrošniških kreditov.
Vse bolj zadolženi
Velika dostopnost kreditov in razmeroma nizke obrestne mere mamijo vse več Slovencev. Podatki Banke Slovenije kažejo, da je bil skupen obseg potrošniških kreditov konec leta 2015 dve milijardi in 32 milijonov, septembra letos pa je naš skupni potrošniški dolg znašal že dve milijardi in 626 milijonov. Ob resnično »veselem« decembru bi se že konec leta znesek kreditov lahko približal rekordni vrednosti 2,9 milijarde evrov iz leta 2011.
