Keramične delavnice

V svetu tudi s potičnico in majoliko

Edita Žugelj
26. 11. 2018, 21.15
Posodobljeno: 29. 1. 2019, 11.24
Deli članek:

V Ljubljani se je zaključila še ena uspešna delavnica oblikovanja gline in izdelave keramike v organizaciji Slovenske izseljenske matice, namenjena Slovencem v zamejstvu in po svetu.

E. Ž.
Ustvarjalne udeleženke letošnje keramične delavnice SIM.

Zanjo je, kot je povedala glavna tajnica Združenja Slovenska izseljenska matica (SIM) Jasmina Ilič, med rojaki zunaj meja domovine vladalo veliko zanimanje, vendar so jih lahko zaradi omejenih sredstev sprejeli le pet.

E. Ž.
Delo na lončarskem vretenu ni tako preprosto, kot je videti na prvi pogled.

Med udeleženci so bile same ženske, Slovenke iz Splita, Zagreba in Gradca: Vera Hrga, Natalija Novak, Elvira Bavčević, Vesna Vukšinič Zmaić in Kasilda Bedenk. V lončarskem ateljeju v Slovenskem etnografskem muzeju so zavzeto ustvarjale pod vodstvom akademske kiparke Eve Peterson Lenassi. Čeprav so bile v oblikovanju gline večinoma začetnice, jim je šlo delo dobro od rok. Med drugim so se naučile tudi osnov dela z lončarskim vretenom.

E. Ž.
Prvi izdelki izpod rok zavzetih začetnic.

Zgodbam udeleženk prisluhnite v oddaji Slovenija brez meja na Radiu Veseljak.

BOGASTVO TRADICIJE IN OBRTI

Pri SIM so – danes že tradicionalno – keramično delavnico za rojake zunaj meja začeli organizirati, da bi tradicionalno slovenski izdelki našli pot v svet. Kuhanje v glinenih posodah je eden najstarejših in hkrati najbolj naravnih načinov priprave hrane. Slovenska naravna in kulturna dediščina poznata čudovite izdelke iz gline, ki so jih naši predniki uporabljali v kuhinji. Glina, ki kot material predstavlja živo zemljo, je polna zdravilnih snovi in mineralov, ki med kuhanjem prehajajo v hrano. Jedi, ki jih pripravimo v posodah iz gline, pridobijo poseben, zaznaven okus in so za telo uravnotežene. Tega smo se znova začeli zavedati v času modernih tehnologij in umetnih materialov. Vse bolj uporabljamo človeku prijazne izdelke iz naravnih materialov, ki so jih v kuhinjah uporabljale naše babice. Slovenska tradicija in obrt imata na tem področju veliko ponuditi. Slovensko potico lahko spečemo v keramični potičnici, vino natočimo v majoliko, mleko v glineno čašo ali latvico, na strop obesimo keramični lestenec, na polico postavimo keramične okraske, otroci se lahko igrajo z glinenimi ptički in podobno. Slovenke in Slovenci, ki živijo v tujini, lahko znanje oblikovanja gline, izdelave in poslikave keramike, ki se ga naučijo na delavnici, prenesejo v mesta, kjer živijo. Tako lahko tudi z unikatnimi slovenskimi izdelki promovirajo Slovenijo kot bogato zakladnico uporabnih idej, ki imajo vsaka svojo zanimivo zgodbo, menijo pri SIM.