Črna Slovenija

Zaradi ogrožanja življenj 32-krat prepovedali delo

Eva Milošič / Štajerski tednik
26. 11. 2018, 20.30
Deli članek:

Vsako leto se v državah članicah EU na delovnem mestu smrtno ponesreči približno 6200 delavcev. V Sloveniji na leto umre od 13 do 29 delavcev.

C. G.
Skoraj četrtina nesreč pri delu se je lani pripetilo v dejavnosti gradbeništva.

Po podatkih je bilo leta 2015 v Evropski uniji 1,83 smrtne poškodbe na 100.000 delovno aktivnih prebivalcev. V Sloveniji se je v tem letu pri delu zgodilo 23 smrtnih poškodb ali 2,79 na 100.000 delovno aktivnih. Najvišji delež smrtnih poškodb na delovnem mestu so imeli v Romuniji (5,56 na 100.000 delovno aktivnih), najnižjega na Nizozemskem (0,5 na 100.000 delovno aktivnih).

POŠKODOVAL SE JE VSAK 83. GRADBENI DELAVEC

Največ prijavljenih nezgod na delu je v dejavnosti gradbeništva. Konec lanskega leta so delodajalci v gradbeništvu zaposlovali okoli 58.400 delavcev, prijavili pa skupaj 706 nezgod pri delu; v povprečju se je torej pri delu poškodoval vsak 83. delavec. Pričakovati je, da se bo število nesreč v prihodnjih letih še povečalo, saj je gradbeništvo zaradi splošnega izboljšanja gospodarskih razmer v polnem razcvetu.

Število smrtnih nezgod pri delu: leta 2013: 22, leta 2014: 23, leta 2015: 24, leta 2016: 15 in leta 2017: 17.

Na delovnem inšpektoratu so opozorili na še en vidik nezgod pri delu: »Izkušeni gradbeni delavci so v času krize odšli na delo v tujino, zlasti v Nemčijo in Avstrijo, v Slovenijo pa so prišli in še prihajajo nekvalificirani delavci iz bivše Jugoslavije.«

PADCI TUDI DO 50 METROV GLOBOKO

Veliko delavcev je umrlo zaradi padca z višine, tudi do 50 metrov globoko. Leta 2008 so takih nezgod zabeležili deset, vzroki zanje pa so bili vdor in premik strešne kritine, padec skozi okno pri ugotavljanju mesta zamakanja, padec z roba betonske plošče med lepljenjem stiropora, padec med vzpenjanjem v kabino portalnega žerjava (poškodovana lestev), padec v jašek dvigala (neustrezno zavarovana odprtina vrat), padec z lestve (prevrnitev odra in lestve na odru), menjava žarnice z mostnega dvigala in padec skupaj s košaro.

V zadnjih letih se je delež smrtnih nezgod na slovenskih gradbiščih zaradi padca v globino občutno zmanjšal, po drugi strani pa je na deloviščih, kjer se izvajajo le kratkotrajna dela, padec z višine že nekaj let glavni vzrok smrtnih nezgod delavcev.

Lani so se delavci najpogosteje smrtno poškodovali v prometnih nesrečah – teh so na Inšpektoratu RS za delo zabeležili pet, od njih eno v tujini. 

Ker se v dejavnosti gradbeništva vsako leto zgodi največ nezgod pri delu, ji delovni inšpektorji namenjajo večjo pozornost: lani so opravili 1546 nadzorov. Ugotovili so 17.900 kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu, prijavljenih je bilo 9872 nesreč pri delu (brez poti na delo in z dela). Izjemno skrb vzbujajoč je podatek, da so inšpektorji lani izrekli kar 32 prepovedi opravljanja dela zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev. Po drugi strani pa, zanimivo, ni bil prijavljen niti en samcat primer poklicne bolezni …

ODŠKODNINE ODVISNE OD ODGOVORNOSTI

Pri telesnih poškodbah, okvarah zdravja ali smrti delavca povračilo škode prevzame zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost za škodo zaradi poškodovanja oseb. V podjetju Na pravi poti so pojasnili, da je višina odškodnine odvisna predvsem od odgovornosti delodajalca. V podjetju Visoka odškodnina so bili konkretnejši. Družinski član umrlega po njihovih navedbah prejme povprečno 25.000 evrov. Do odškodnine za duševne bolečine so praviloma upravičeni le ožji sorodniki umrlega (zakonci, otroci in starši), izjemoma pa tudi bratje in sestre  ali zunajzakonski partnerji. Odškodnina jim pripada le, če umrli za nezgodo ni bil kriv sam.