V prvih tednih septembra so se po vrtcih po Sloveniji vrstili roditeljski sestanki, na katerih so se starši seznanjali z vsem, kar bo njihove malčke doletelo v novem vzgojnem letu. V številnih vrtcih je za največ sprememb kriva uredba o varstvu podatkov, ki je začela veljati maja letos. Glede na odzive staršev, ki smo jih prejeli v uredništvo, v naših vrtcih vlada velika zmeda. Starši poročajo o tem, da so ponekod ukinili celo imena na garderobnih omaricah, ponekod na razstavljenih likovnih delih ne bo več imen otrok, ki so jih ustvarili. Starši, ki so se do zdaj na prazne liste na razglasnih deskah vpisovali na seznam za govorilne ure, bodo morali z vzgojiteljicami poiskati drugo rešitev. Skoraj povsod starši ponovno podpisujejo soglasja, da dovolijo, da se njihove otroke fotografira.

Neaktivno ministrstvo

Vrtci so pri spopadanju z GDPR prepuščeni sami sebi. Kot so nam povedali na ministrstvu za izobraževanje, so 15. maja vsem zavodom na področju vzgoje in izobraževanja poslali zgolj okrožnico o Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Ob tem poudarjajo, da GDPR ne spada v pristojnost ministrstva ter da mnenja in pojasnila glede uporabe zakona o varstvu osebnih podatkov in GDPR podaja Informacijski pooblaščenec.

Zmedo izkoriščajo za zaslužek

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka, pa meni, da bi bilo smiselno, da bi resorno ministrstvo še pred 25. majem 2018, ko se je začela uporabljati GDPR, k posameznim vprašanjem pristopilo sistemsko in tako pomagalo posameznim vrtcem ali šolam pri spoštovanju predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Ker tega niso storili, zdaj vsak vrtec to področje ureja po svoje. Zmedo izkoriščajo podjetja, kot je na primer skupina DTS iz Ljubljane, ki je vrtcem pod pretvezo, da jih bodo tako zaščitili pred kaznimi, ki jih predpisuje GDPR, ponudila distribucijo fotografij, ki jih posnamejo vzgojiteljice ob delu in so jih do zdaj na takšen ali drugačen način večinoma brezplačno dobili starši.

mojca prelesnik
STA
Mojca Prelesnik nam je povedala, kaj je zakonito in kaj ne.

Nekatera podjetja spretno izkoriščajo zmedo

V uredništvu smo bili tako obveščeni celo o primeru, ko so se v enem izmed vrtcev odločili, da lahko starši fotografije otrok dobijo le prek omenjenega podjetja, ki pa svoje storitve zaračunava. Fotoalbum, v katerem bi bilo le omejeno število fotografij, bi tako starše stal kar 30 evrov. Glede na objavo na spletni strani podjetja bi od teh 30 evrov štiri evre nakazali nazaj vrtcu. A na spletni strani podjetja najdemo tudi pravno obvestilo, v katerem je zapisano, da je vse, kar je na njihovih spletnih straneh, tudi njihova last. Teoretično bi tako lahko podjetje v last pridobilo več tisoč fotografij otrok, katerih avtorice so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Glede na podatke, ki jih ima podjetje objavljene na spletu, naj bi sodelovali že s 178 vrtci in imeli v svoji bazi že 147.281 fotografij.

Gre za kršitev?

Informacijska pooblaščenka nam je odgovorila, da sam GDPR na področju fotografiranja v vrtce ne uvaja nobenih sprememb, le da morajo vrtci ponovno pridobiti soglasja staršev, v katerih je zapisano, v kakšen namen in komu dovolijo fotografiranje. Prav tako GDPR ne prinaša omejitev glede tega, na kakšen način naj bi starši prišli do fotografij. Te se lahko torej delijo na ključkih, prek elektronske pošte ali katerega od spletnih servisov. Važno je le, da se starši s tem strinjajo. Ob tem je Mojca Prelesnik poudarila: »Vrtci morajo enako kot vsi ostali upravljavci zbirk osebnih podatkov paziti, da se z osebnimi podatki ne seznanijo nepoklicani,« v telefonskem pogovoru pa je izrazila mnenje, da bi predaja fotografij tretjim osebam oziroma podjetjem lahko v resnici bila celo kršitev GDPR.