Statistika

Kje sodišča beležijo najvišjo stopnjo kriminalitete v državi?

Luka Tetičkovič/Novice Svet24
3. 6. 2018, 09.00
Posodobljeno: 3. 6. 2018, 09.23
Deli članek:

Kriminaliteta je najvišja na vzhodu in JV države. Najmanj kriminala po drugi strani zaznavajo na zahodu države.

Surs
Stopnja obsojenih mladoletnih in polnoletnih prebivalcev za kazniva dejanja, glede na to, kje imajo prijavljen stalni naslov.

Statistični urad Slovenije na svoji spletni strani omogoča pregled različnih statističnih podatkov, preslikanih na raven občin. Tokrat pregledujemo kriminaliteto, konkretno število obsojenih polnoletnih in mladoletnih oseb na tisoč prebivalcev v letu 2015, glede na njihov stalni naslov. To torej ne pomeni, da so bila kriminalna dejanja storjena v dotični občini, temveč da so bili storilci tam le prijavljeni, ko jih je sodišče obravnavalo.

Največ kriminala na JV države

Najvišjo stopnjo kriminalitete statistično zaznavamo na jugovzhodu države, kjer najdemo kar šest občin, v katerih je število obsojenih na tisoč prebivalcev višje od sedem. Gre za občine Kočevje, Semič, Novo mesto, Črnomelj, Šentjernej in Škocjan. Slednja ima z 10,8 obsojenega na tisoč prebivalcev najvišji indeks kriminalitete v državi.

To so občine z velikim deležem romskega prebivalstva, za katerega država razmeroma slabo skrbi. Župana občine Škocjan Jožeta Kaplerja nam sicer ni uspelo priklicati, da bi ga vprašali za pojasnila, a je že pred enim letom za lokalne medije pojasnjeval, da je približno desetina prebivalstva romskega porekla in v preteklosti ni bilo primerno oskrbljeno niti z vodovodnim priključkom. To se zdaj postopno rešuje.

Šolanje le delno učinkovito

Država po Kaplerjevih besedah ni učinkovita niti pri izobraževanju romske manjšine. Romi so namreč šele leta 2014 dobili kontejner, kjer potekajo dejavnosti skupaj s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Šele nedavno pa se je povečal vpis romskih otrok v osnovno šolo; lani so tako romski otroci predstavljali 20 odstotkov otrok, vpisanih v prvi razred. Vendar je to s seboj prineslo druge težave – večinsko prebivalstvo je namreč začelo svoje otroke prepisovati v sosednje osnovne šole.

Kapler je bil kritičen tudi do šibke skrbi za romsko prebivalstvo na področju sociale. Država po njegovih besedah »špara« pri socialnih delavcih, saj da sta za JV del Slovenije zaposlena le dva socialna delavca, kar je »absolutno premalo«.

Kako tolmačiti statistiko?

Vito Flaker, profesor na fakulteti za socialno delo, opozarja, da statistika lahko zlahka zavaja in na podlagi te ne smemo delati prehitrih zaključkov. »Kriminaliteta je velikokrat odraz visoke brezposelnosti ali pa načina dela organov pregona. Praviloma gre za splet okoliščin, ki je zelo kompleksen in ga težko tolmačimo brez poglobljene analize,« pravi.

Pritrjuje mu Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. »To je zelo težko meriti, lahko niso integrirani pa imajo dovolj dobro stopnjo socialne podpore, pa bo zaradi tega stopnja kriminalitete nižja,« opozarja glede vprašanja, kako razumeti statistično prekrivanje stopnje kriminalitete z regijami, kjer je prisotna romska manjšina. »Lahko izkusijo rasizem in izključenost, kar jih že samo po sebi sili v neke vrste delinkventnost,« dodaja Petrovec.