ZVITO

Nasedla lepim besedam in ostala brez denarja

Janja Ambrožič/Dolenjski list
2. 6. 2018, 20.10
Deli članek:

O Idi Vidmar kot osebi, ki se že 10 let bori s problemom, kje živeti, smo že pisali. Očitno pa ima zgodba dve plati. Gospa ima na vesti tudi nekaj grehov.

Janja Ambrožič
Ida Vidmar dneve preživlja »na terenu«, spi pa trenutno v avtu.

Starejši gospod je prek časopisa iskal žensko za pomoč na domu in javila se mu je gospa, ki mu je bore malo pomagala, je pa njegov bančni račun osušila za pet tisočakov. Drugi gospod je prav tako prek oglasa iskal partnerico in na koncu je bil lažji za 10 tisočakov. Zgodbi imata skupni imenovalec, to je gospa, ki je možakarja ogoljufala. Gre za Ido Vidmar, 59-letno žensko, ki je po propadu Novolesa pred 10 leti ostala brez službe in tudi brez doma, saj po tistem ni več mogla plačevati najemniškega stanovanja. Ko smo se pogovarjali z njo, smo izvedeli, da ima stalno bivališče prijavljeno na Centru za socialno delo Novo mesto in da se zadržuje po Dolenjski ter Beli krajini ter da veliko noči prespi v avtu.

Ob pisanju tistega prispevka smo se obrnili na mnoge, ki ji že pomagajo ali bi ji še lahko. V vsakem od odgovorov, ki smo jih dobili, je bilo čutiti, da obstajajo možnosti, da se Vidmarjeva nekako izvleče s ceste, a da ji tudi po lastni krivdi to še ni uspelo. Mislili smo, da je nekoliko neiznajdljiva, samosvoja in da je ob tem naredila tudi kakšno manjšo napako. Znano nam je bilo, da je bila obsojena zaradi goljufije (nismo vedeli, kaj točno je storila).

KLICI PO OBJAVI

Kmalu po objavi članka je sledilo presenečenje. »Veste, da je Ida Vidmar možakarju vzela več tisoč evrov in izginila kot kafra?« se je glasil prvi komentar. Ko smo dobili še drugi klic in z njim informacijo, da je človeku pobrala denar, zdaj pa nikakor ne more izterjati dolga od nje, smo poskušali priti v stik z oškodovanci. To nam ni uspelo, smo pa na Okrajnem sodišču v Novem mestu dobili sodbe, ki govorijo o tem, zakaj je bila obsojena.

V zadnjih 10 letih je bila zaradi svojih dejanj pravnomočno obsojena trikrat. Prvič je šlo za goljufijo v škodo Simobila (ni plačala storitev) in ji je bila pri Okrajnem sodišču v Novem mestu izrečena pogojna obsodba. Na Okrajnem sodišču v Črnomlju so ji zaradi goljufije, ki jo bomo opisali v nadaljevanju, izrekli zaporno kazen osmih mesecev, na Okrajnem sodišču v Novem mestu pa zaporno kazen eno leto in dva meseca, ker je ogoljufala preveč zaupljivega gospoda in ga oškodovala za najmanj pet tisočakov. Po zadnji izrečeni kazni Okrajnega sodišča v Novem mestu je sodišče na prošnjo obsojenke navedene kazni združilo in ji je izreklo enotno kazen dve leti zapora.

ISKAL PARTNERICO

Januarja 2010 je oškodovanec, recimo mu Janez, v Dolenjskem listu objavil oglas, da išče partnerico za skupno življenje, in Vidmarjeva naj bi se mu oglasila že naslednji dan. Srečala sta se in si zaupala svoji življenjski zgodbi. Janezu je bila všeč tudi zato, ker je bila med vsemi zainteresiranimi ženskami najmlajša.

Obljubila mu je, da bo stanovala pri njem in skrbela zanj ter njegovo invalidno hčerko. Vselila se je v njegovo stanovanje. »Naredila je vtis dobre ženske,« je na sodišču povedal Janez in že nekaj dni pozneje ji je najprej posodil 6500 evrov (napisala sta tudi brezobrestno posojilno pogodbo), čez dva tedna pa še 3500 evrov. Vidmarjeva mu je že kmalu na začetku njunega poznanstva zaupala, da ima velike dolgove. Kmalu po tistem, ko je prejela denar, se je odselila, na Janezove telefonske klice pa se ni več javljala. Seveda tudi dolga ni vračala na način, kot sta se dogovorila.

Dolenjski list
Celotne zgodbe nam Vidmarjeva ob srečanju ni zaupala.

Po tistem, ko jo je Janez ovadil zaradi goljufije, ga je ona zaradi posilstva, a Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu je ovadbo zavrglo.

ZARADI NJE NAJEL KREDIT

Spomladi 2011 je drugi oškodovanec, recimo mu Martin, objavil časopisni oglas, da išče žensko za pomoč na domu. Kmalu se mu je javila Vidmarjeva in ga en mesec klicala, nekajkrat je tudi prišla k njemu. Ostala je le krajši čas, med vikendi. »Verjel sem ji, ker je tako lepo govorila in obljubljala, pri čem vse mi bo pomagala,« se je spominjal Martin.

En teden po tistem, ko sta se spoznala, ga je začela nagovarjati k najemu posojila, češ da ima dolgove, da mora plačati neko kazen, obresti in še druge stvari. Povedal je, da ji je izročil nekaj gotovine, a ji to ni bilo dovolj. Rekla naj bi mu, da potrebuje denar za zdravila iz tujine, pri čemer je obljubila, da mu bo denar vrnila.

»Verjel sem ji in vzel 5000 evrov posojila. Ona sama je zbrala vse informacije, kje in pod kakšnimi pogoji ga je mogoče dobiti. Sam se za to nisem nič zanimal. Ona je vedela, da ga je v Lonu mogoče dobiti do 78. leta starosti. V Novo mesto me je peljala s svojim avtom in posojilo sem brez problema dobil,« je pojasnil Martin.

Po tistem, ko ji je izročil pet tisočakov, je bila še enkrat pri njem, ko se je prišla preobleč in mu je rekla, da gre v bolnišnico. Nekajkrat sta se še slišala, potem pa se na klice ni več oglašala.

EPILOG

Vsaka medalja ima dve plati in marsikdaj je človek neprijetno presenečen, ko spozna tudi tisto, ki je sprva ni videl.