Zimske tegobe

Dimniškega požara se nikar ne lotevajte z vodo!

S.R./STA
28. 2. 2018, 14.05
Posodobljeno: 28. 2. 2018, 14.16
Deli članek:

Nižje temperature, ki smo jim priča v zadnjih dneh, vplivajo tudi na delovanje nekaterih naprav, brez katerih si mnogi ne znajo več predstavljati vsakdana.

Profimedia
Sneg, ki se nakopiči na strehah, lahko povzroča težave.

Slovenski gasilci so glede na podatke Uprave RS za zaščito in reševanje letos zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega tehničnega stanja dimniških naprav obravnavali že 149 dimniških požarov.

Polarni mraz lahko preglavice povzroči tudi v udobju naših domov. Grelne naprave so namreč te dni še bolj obremenjene kot običajno, zato je povečano tveganje dimniških požarov. V času kurilne sezone je zelo pomembno, da redno vzdržujemo in čistimo kurilne in dimovodne naprave v skladu z navodili proizvajalca in dimnikarske službe, je pojasnil Matjaž Klarič z operativno-organizacijskega področja Gasilske zveze Slovenije.

Pri kurjenju se namreč na dimovodne naprave odlagajo saje, te pa se lahko ob višjih temperaturah, še posebej če je dimnik že dalj časa neočiščen, vnamejo. Pri preventivi tovrstnih požarov je sicer zelo pomembna tudi pravilna izgradnja in montaža kurilnih naprav, je še dejal Klarič.

Izjemno pomembno pa je, da dimniškega požara ne gasimo z vodo. Zaradi hitre uparitve vode bi se namreč lahko porušil dimnik. Gasilci zato ob primeru gorenja dimnika priporočajo klic na pomoč gasilcem, v primeru lastnega ukrepanja pa je najbolje uporabiti gasilnik na prah. Dimniški požari se sicer pogosto ne gasijo, ampak se pusti, da saje kontrolirano zgorijo. Pri tem je ključnega pomena to, da se požar skozi odprtine in pregrete dele dimnika ne razširi na druge dele objekta.

Gasilci so v zadnjih desetih letih zaradi dimniških požarov imeli največ dela lani, ko je zagorelo 597 dimnikov. Najmanj dimnikov pa je zagorelo leta 2014, in sicer 357.

Gasilci sicer svetujejo nakup in vgradnjo detektorjev ogljikovega monoksida. Pri kurjenju lahko namreč pride do nepopolnega gorenja in uhajanje tega plina v prostor, ta pa je v določenih količinah smrtno nevaren, so sporočili s Policijske uprave Kranj.

Dizel načeloma do -20

Predvsem lastnike starejših avtomobilov lahko doleti, da jim jo zagode akumulator v avtomobilu. Zelo nizke temperature vplivajo tudi na odzivnost zaslonov na mobilnih telefonih, hitreje pa poide moč tudi baterijam v ostalih napravah, denimo prenosnih računalnikih, tablicah, fotoaparatih in diktafonih.

Težave lahko lastnikom avtomobilov ob nizkih temperaturah povzroči tudi dizelsko gorivo, kar je povezano z njegovo sestavo. Kot navajajo na spletni strani Petrola, do zmrzovanja goriva pride zaradi kristalizacije (izločanja) parafina, ki je sicer sestavni del dizelskega goriva. Kritična mesta za ta pojav pa so filtri, izpostavljeni deli cevovodov in rezervoar.

V omenjeni družbi pojasnjujejo, da so dizelska goriva v zimskem času že prilagojena tako, da nevšečnosti pri temperaturah do minus dvajset stopinj Celzija ne bi smelo biti. V primeru napovedi ekstremno nizkih temperatur (pod minus 18 stopinj) in parkiranju vozila na vremensko zelo izpostavljenih lokacijah pa svetujejo uporabo ustreznih dodatkov.

Profimedia
Največ težav je z akumulatorji.

Pri kolesih težava zavore

Prav tako je mraz v teh dneh povzročil nevšečnostim nekaterim, ki so kljub nizkim temperaturam sedli na kolo, a ugotovili, da so jim na kolesu zmrznile zavore. Po besedah Draga Balaneskoviča, ki v svojem servisu v Ljubljani poskrbi za številna kolesa, je težava enostavno rešljiva.

Kot pojasnjuje, se za zaščito za zavore nabere vlaga, zato zajla nekoliko zarjavi oz. zdaj, ko je mraz, zmrzne. "V takih primerih je treba dati kolo čez noč na toplo, zajlo odstraniti, če je potrebno, jo očistiti z brusnim papirjem, nato pa naoljiti in vrniti na svoje mesto. Včasih pa jo je treba tudi zamenjati z novo," pravi.

Težave v gradbeništvu

Nizke temperature imajo vpliv tudi na različne materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Kot pojasnjuje profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Goran Turk, so pri nizkih temperaturah vsi materiali bolj krhki. Tako bo recimo lesena paličica, ki zmrzne, počila takoj, medtem ko bi se sicer le zvila.

Vendar pa so vse konstrukcije, ki že stojijo oz. so v uporabi, ali izolirane ali pa je bil zanje, kot je na primer pri mostovih, izbran ustrezen material, ki zdrži takšne temperature, pojasnjuje Turk.

Vpliva pa vreme tudi na dela v gradbeništvu, ki potekajo zunaj. Če je tri dni zapored manj kot pet stopinj, so pri betoniranju že potrebni določeni ukrepi. "Ko pa se temperature spustijo pod ledišče, se betoniranje pri nas ustavi," pojasnjuje Turk. Medtem ko imajo recimo v Kanadi, kjer je dlje časa mrzlo, postopke za betoniranje na hladnem.

Enako velja za asfaltiranje, ki se pri nas ustavi, ko termometri pokažejo manj kot pet stopinj, saj je, če so temperature nižje, težko zagotoviti ustrezno kakovost gradnje. Kot poudarja Turk, pa je v tako nizkih temperaturah, kot so te dni, seveda tudi za ljudi neprimerno, da bi opravljali zunanja gradbena dela. Izjema so le izjemne, nujne intervencije.