Zdravstvo

Do 25 odstotkov višja plača v oktobru, zapletov pa še niso rešili

T.L./STA
20. 8. 2017, 19.30
Posodobljeno: 20. 8. 2017, 19.39
Deli članek:

Razširjeni strokovni kolegiji - strokovni organi v okviru ministrstva za zdravje - je za radiologijo pripravil normative, ki precej odstopajo od lanske realizacije v SB Celje. To pomeni, da bi glede na predlagane standarde za isto storitev potrebovali bistveno več časa, kot ga v celjski bolnišnici. In čakalne vrste bi se podaljšale in ne skrajšale.

STA
Hoteli so dodaten denar za skrajševanje čakalnih vrst, zapletov pri implementaciji normativov pa še niso rešili.

Sladno z usmeritvami za izvajanje vladnega projekta za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu, s čimer bi v prakso spravili normative za zdravnike, bi variabilni del plače začeli izplačevati septembra. In medtem ko naj bi na primarni ravni ta projekt stekel brez težav, je drugače na sekundarju. Zapleta se pri administraciji kot tudi pri sami vsebini.

Posebni vladni projekt za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave je vlada sprejela v začetku aprila, s tem projektom pa naj bi v praksi implementirali standarde in normative za zdravniško delo, kar so se z zdravniškim sindikatom Fides dogovorili marca ob zamrznitvi stavke.

Za ta projekt je letos na voljo skoraj 18 milijonov evrov, enak znesek je predviden tudi za prihodnje leto. In medtem ko naj bi prve zneske za povečan obseg dela glede na usmeritve, ki so jih pripravili na ministrstvu za zdravje, izplačali oktobra v okviru septembrske plače, pa za nekatere specialnosti standardi in normativi sploh še niso opredeljeni oz. usklajeni.

V okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije sta bili imenovani dve delovni skupini, ki naj bi pripravili enotno metodologijo za normativni del, torej sta bili zadolženi, da v prakso vpeljeta standarde in normative. Medtem ko v skupini, ki je pripravljala metodologijo za primarno zdravstveno raven posebnih težav niso imeli, pa skupina za sekundar in terciar, ki jo je vodil strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar, v določenih delih ni uspela doseči zastavljenega cilja.

Kot je dejal, so uspeli pripraviti predlog za področje bolnišnične oskrbe in specialistične ambulantne dejavnosti, za področje funkcionalne diagnostike pa ne. Modra knjiga standardov in normativov, ki so jo pripravile zdravniške organizacije, namreč določenih področij ne pokriva, denimo področja pediatrije, transfuziologije, mikrobiologije, pa tudi funkcionalne diagnostike ne opredeljuje.

Ne skrajšanje, ampak podaljšanje čakalnih dob?!

Zato so pristojni razširjeni strokovni kolegiji - to so strokovni organi v okviru ministrstva za zdravje - pripravili svoj predlog normativov za ta manjkajoča področja. Razširjen strokovni kolegij za radiologijo je pripravil normative, ki po besedah Vindišarja bistveno odstopajo od lanske realizacije te dejavnosti v Splošni bolnišnici Celje. Ta razlika je bila 62-odstotna, kar pomeni, da bi za isto storitev glede na predlagane standarde razširjenega kolegija za radiologijo potrebovali bistveno več časa, kot ga v celjski bolnišnici.

"To je grožnja zdravstvenemu sistemu. Ob sprejetju prenizkih normativov se lahko pojavi še dodaten problem. Zdravniki namreč lahko zavrnejo delo, če presegajo normativ za 30 odstotkov, kar pa bi povzročilo nerealizacijo programa in s tem podaljšanje čakalnih vrst," je opozoril Vindišar. Na to so opozorili ministrstvo za zdravje, ki je po njegovem prepričanju edino, ki lahko reši težavo.

Zdravstveni svet svojega dela še ni opravil

V okviru aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je vlada s Fidesom podpisala marca, je določen način implementacije novih normativov, kar pomeni, da jih mora potrditi še zdravstveni svet. Tega doslej še ni storil. Določeno pa je tudi, da če izvajalci v roku treh mesecev ne uveljavijo normativov, morajo v 30 dneh pripraviti terminski načrt za njihovo uveljavitev in načrt ukrepov. "Ko bo prišlo do tega, se bodo videle velike razlike, koliko dela zdravniki opravijo po različnih bolnišnicah," pravi Vindišar.

Do 25 odstotkov višja plača

Sprejetje normativov po posameznih dejavnostih je za posebni vladni projekt pomembno zato, ker bodo tudi na podlagi tega zdravniki in ostalo osebje lahko prejeli variabilni del plače. Tako bodo lahko prejeli do 25 odstotkov višjo plačo, in sicer do 15 odstotkov za preseganje normativov in do 10 odstotkov za kakovost storitev.

Variabilni del za prve tri mesece bodo predvidoma prejeli s septembrsko plačo. Nacionalni inštitut za javno zdravje naj bi v teh dneh poslal izvajalcem podatke, kateri zdravniki v zadostni meri uporabljajo eNaročanje in eRecept, ki sta med predpogoji za nagrajevanje. Nato bodo izvajalci poslali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podatke o preseganju programa in variabilnem delu plače.

Obrazce, na katerih bodo pošiljali te podatke, bi ZZZS moral poslati izvajalcem do 10. avgusta, a naj še ne bi bili popolnoma usklajeni. Tako bodo obrazce poslali izvajalcem na primarni ravni predvidoma danes, na sekundarni pa predvidoma do konca tedna, so pojasnili na ZZZS.

ZZZS bo potem na podlagi zbranih podatkov poslal zbirno poročilo in zahtevek na ministrstvo, ki bo nakazal ustrezni znesek ZZZS, ta pa javnemu zavodu.

Zaradi težav pri tem projektu kot tudi zaradi vprašanja implementacije vseh točk sporazuma o zamrznitvi stavke je Fides poslal na ministrstvo pobudo za sestanek. Ta bo predvidoma prihodnji teden, je povedal predsednik sindikata Konrad Kuštrin.